V Galeriji Domžale vas čaka izčrpen odgovor na postavljeno Domžalsko vprašanje

Razstava del, ki sta jih v Galeriji Domžale razstavila slikar Gernot Fischer Kondratovich in kipar Jure Markota bo obiskovalcu odlične razstave dala izčrpen odgovor na postavljeno Domžalsko vprašanje. Četudi so v pogovoru z umetnikoma mogoče povedali drugače, sta to umetnika, ki sta trdno zasidrana v najbolj labilnih temeljih umetnosti. Pravi užitek je doživljati slike v peščeni barvi ali kip z zelenim oksidiranim bakrom ali z modrim z kemijo predelanim bakrom, stkanim v kamen ali granit na tisti neposreden način, se o tem spraševati z otroškimi vprašanji in še bolj, dobiti odgovore, ki skoraj ne puščajo skritih preostankov.

Odprtje razstave del slikarja Gernota Fischer Kondratovicha in kiparja Jureta Markota, je v Galeriji Domžale potekalo v četrtek, 24. marca 2022, pogovor z umetnikoma pa je zaradi odsotnosti akademskega kiparja Jurija Smoleta vodila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Prav Gernot in Jure sta živi dokaz tega, da je umetnost intenzivna in živa, da se v njej še vedno lahko uživa na prvinski način. V njunih nenavadnih idejah, ki jih vtketa v  material in razmislekih, ki jih umetnine porajajo, gledalec dobi čisto drugo dimenzijo umetnosti. Čeprav umetnika delata s povsem različnimi materiali, sta si v svojem mojstrstvu zelo podobna: slike in kipi izžarevajo navdušenje nad delom, nad kreativnim razmišljanjem, predvsem pa nad tem, da dela generirajo občutek zaključenosti in notranje harmonije, kljub svoji odprtosti in navidezni neskončnosti. Vse te barve prelite na platno ali vtkane v kamen so res ogleda vredne.

Ideje slikarja Gernota Fischer Kondratovicha na slikah delujejo nadrealistično, Magrittovsko, ekološko in seveda z velikim občutkom za občečloveške teme. Prizori, ki jih v glavi sestavimo  z vsem možnim kulturnim arzenalom, ki ga imamo, so nabiti z nenavadnostjo in zelo direktno povednostjo. Za predloge svojih slik je porabil kar sadje in zelenjavo, ki jih je kupoval v času koronske krize, kar mu je dalo veliko idej za realizacijo na platno. Ostro in naravnost odkrivajo boleča dejstva o nas samih in našem odnosu do človeškega in naravnega okolja. Delujejo kot velika ogledala, ki uporabniku ne nehajo postavljati zanimivih vprašanj. Imeti tako sliko doma, pomeni ostati buden, z garancijo, da umetnost res zdravi. Nenavadno, prodorno in zračno!

Kipi kiparja Jureta Markota pa so odlično premišljeni in izdelani v sestavi raznorodnih prvin. Tako za svoje umetnine uporabi baker, ki ga krasi zelena patina ali modra, kemično ustvarjena barva bakra, vdelana v kamen. Kot je v pogovoru dejal Jure, kamnu, ki ga oblikuješ, ne moreš več nič dodati, z bakrom ali drugim materialom pa lahko dodajaš stvari, kolikor te je volja. Njegovo poznavanje klasičnega modernizma in seveda vseh gibanj in smeri v kiparstvu do najmodernejše dobe, je idealno uglašeno v različnih materialih – kovinah in kamnu, ki jih virtuozno oblikuje, obrača in med njima gradi zanimive praznosti. V spremni besedi ob odprtju razstave je akademski kipar Jurij Smole, ki je tudi postavil razstavo, zapisal: »Prav praznine so tu vitalnega pomena: njihove razsežnosti in lege med materialoma, spreminjajo vrednosti in pomene, ker niso več vezane na Kartezijev sistem prostora ali gravitacijo v smislu, kot ga vsi poznamo. Praznine so tiste, ki držijo substanco in bit kipov; ukrivljajo in držijo prostor, delajo majhne pazduhe in ozke prehode in odprtine med substancami. Tiste odprtine med nagnetenimi deli civilizacije, ki se v drugih njegovih kipih tako vijugavo vtirajo v prostor. Obema je skupno zanimanje za detajl, za tiste male, včasih celo skrite podrobnosti, ki so resnični gradniki zgodbe kipa ali slike. Tako privlačni so, da mimogrede pozabimo na celoto, zgodi pa se tudi obratno. Odkrivanje harmonij med vsemi detajli, prazninami in poetiko, ki jo vsak na svoj originalen način pokažeta, so tisti privlačni razlogi, zaradi katerih si bomo razstavo ogledali večkrat.«

Prijazno vabljeni na ogled razstave, ki bo odprta do 14. aprila 2022.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar