V Galeriji Domžale na ogled razstava Draga Leskovarja in Stanislava Makuca: Pot v Berlin
Umetniški dvojec Drago Leskovar in Stanislav Makuc je zanimiv, svež in zelo premišljen umetniški kolektiv, ki je v Galeriji Domžale poleg slik in postavitev, umestil še performans, katerega so se obiskovalci galerije še posebej razveselili.
V Galeriji Domžale je v sredo, 15. novembra 2017, potekalo odprtje zanimive in čudovite razstave slikarjev Draga Leskovarja ter Stanislava Makuca, ki sta obiskovalcem odprtja razstave pred začetkom pogovora z vodjo dogodkov v Galeriji Domžale, akademskim kiparjem Juretom Smoletom, pripravila performans, in sicer sta z "brenerji" in živim ognjem podrla blizu sto bambusovih palic, ki so bile z najlonsko ribiško vrvico pritrjene na strop galerije. Za postavitev performansa v Galeriji Domžale sta umetnika potrebovala celih 14 ur, podrla pa sta ga v dobrih dveh minutah.
"Pred nami je provokativna razstava umetnikov, ki v svojem delu predvsem sprašujeta gledalca, kot sprašujeta sebe: Kako postaviti svojo pot v umetnosti? Na kakšen način razstaviti v galerijah? Kako z gledalci najti odgovore na eksistenčna vprašanja? Kje je mesto njuni umetnosti ob poplavi vsega verbalnega in vizualnega?" je dejal Jurij Smole. Kot mnogo umetnikov, odkrivata svojo pot, ki jima kaže vedno nove situacije in motive, predvsem v povezavi z besedo v vseh poetičnih oblikah; kolažih s tiskovinami, platnicami knjig ali poezijo v slikovnem polju. Tako sta knjige lepo vkomponirala v krogle, staro "feltno" od bicikla sta tudi lepo vkomponirala v sliko. Isto je čakalo tudi srajco z obešalnikom, ki sta jo umetnika vkomponirala v sliko velikosti 5 X 2metra, za katero sta morala priskrbeti tovornjak, da jo je dostavil na ogled v Galerijo Domžale. Res impozantna in zanimiva velika slika, umetnika pa sta povedala, da imata doma še večjo sliko.
Pot v Berlin je njuna posvetitev v umetnost po Akademiji; odprla sta si izjemno široko polje izraza, a ker sta dva, ju bo na tej poti to teplo polovično. Z večnim spraševanjem in ugotavljanjem lastnega položaja, bosta nadaljevala naporno pot skozi javne prostore umetnosti – a ni bojazni, da se na tej poti ne bi bližala cilju.
