“Utrinek časa za vse čase” – razstava ob 140 letnici rojstva fotografa Petra Nagliča

Ob 140-letnici rojstva fotografa Petra Nagliča (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku so v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava postavili spominsko razstavo »Utrinek časa za vse čase« – likovne zbirke Matjaža Šporarja različnih sodobnih ustvarjalcev, ki so poustvarili oz. interpretirali posamezne motive iz Nagličeve fotografske zbirke. Na spominski razstavi so zbrana dela devetindvajsetih likovnih in umetnoobrtnih ustvarjalcev, ki so se odzvali povabilu Matjaža Šporarja, Nagličevega vnuka, ki skrbi za to izjemno fotografsko dediščino. Nekateri so ustvarili po eno delo, nekateri več posameznih del oziroma serijo, črpali pa so bodisi iz ene fotografije bodisi so svoj motiv povzeli in sestavili iz več fotografij. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog z reprodukcijami likovnih del in Nagličevih fotografij.

V ponedeljek, 17. aprila 2023, je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava potekalo odprtje razstave Utrinek časa za vse čase – likovne zbirke Matjaža Šporarja različnih sodobnih ustvarjalcev, ki so poustvarili oziroma interpretirali posamezne motive iz Nagličevega fotografske zbirke. Razstava je postavljena ob 140. obletnici rojstva Petra Nagliča (1883–1959), ob tej priložnosti pa je izšel tudi obsežen katalog likovnih del in Nagličevih fotografij. Ob likovnih umetninah je razstavljena tudi zapuščina fotografa Petra Nagliča, od starih fotografij, do nekaj albumov fotografij in fotoaparati, s katerimi je ovekovečil življenje tistega časa nam in našim zanamcem.

O razstavi je spregovorila umetnostna zgodovinarka mag. Bernarda Stenovec, življenje Petra Nagliča je predstavil Matjaž Šporar, predsednik Društva Peter Naglič Šmarca, njegovo izjemno fotografsko dediščino pa Miha Špiček, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog in muzejski svetovalec  iz Slovenskega etnografskega muzeja. O zbranih likovnih delih je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, razstavo pa odprl direktor zavoda mag. Anton Česen. V glasbenem programu ob odprtju so nastopili nekdanji dijaki Škofijske klasične gimnazije in učenci GŠ Matije Tomca iz razreda prof. Barbare Tišler – Lucija Kovač, Maruša Rojc, Filip Suhadolc in Rok Kotar ter letošnji maturant Jernej Frelih, ki ga je na klavirju spremljal prof. Miha Klemenc.

“Med zanimive in vsestransko bogato ustvarjalne ljudi na Kamniškem lahko z gotovostjo uvrstimo tudi fotografa in kronista Petra Nagliča iz Šmarce. Rojen v tretjo generacijo družinske obrti ščetarstva pri Nagličevih, je po smrti očeta z bratom Karlom ustanovil podjetje Tovarna bratov Naglič za izdelavo ščetarskih izdelkov. Ob podjetništvu ga je zanimalo vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je največ svojega prostega časa posvetil fotografiji, ki ga je osvojila za celo življenje. Bil je navdušen romar, ob številnih romanjih po Sloveniji pa se je udeležil tudi prvega vseslovenskega romanja v Sveto deželo in ga na svojstven način zajel in ohranil na fotografiji. Poseben navdih za ustvarjalnost je prav gotovo našel tudi v svoji naklonjenosti do slovenskih planin, ki jih je pogosto obiskoval, večinoma v krogu svojih bližnjih. Šele mnogo let po Nagličevi smrti njegov vnuk in Kamničan Matjaž Šporar širši javnosti z različnimi razstavami razkriva bogato dedovo zapuščino – več kot deset tisoč fotografskih posnetkov, nekaj zvezkov dnevniških zapisov, fotografsko in poslovno dokumentacijo ter spominsko gradivo,” je povedala umetnostna zgodovinarka mag. Bernarda Stenovec. 

Dr. Andrej Doblehar je predstavil projekt izdelave likovnih umetnin na osnovi fotografij Petra Nagliča, ki je nastajal po ideji in usmeritvah fotografovega vnuka in skrbnika Nagličeve zapuščine Matjaža Šporarja: “Likovna dela po fotografijah Petra Nagliča so v sodobnem slovenskem umetnostnem prostoru izstopajoča. Matjaž Šporar je namreč k sodelovanju povabil številne vidne in zanimive slovenske ter tudi nekatere tuje umetnike. Izhodiščno raziskovalno vprašanje, ki se postavlja ob tem projektu, je odnos med slikarstvom in fotografijo, saj se je v zgodovini umetnosti to razmerje gradilo postopoma in se oplajalo na različne načine. Ob tej priložnosti je omenil tudi Ivano Kobilico in Ivana Groharja ter nekaj drugih slovenskih slikarjev. Temeljni ustvarjalni problem je reinterpretacija fotografske materije, h kateri je vsak umetnik pristopil po svojem lastnem razmisleku ter na svoj avtorski tako tehnični kot slogovni način. Vsak udeleženec je prelil na platno svoje videnje, tako je na likovnih delih možno videti umetnine poustvarjene iz večih fotografij ali pa samo detajle iz ene fotografije. Bogata zbirka slikarskih, risarskih, grafičnih in kiparskih del skoraj tridesetih umetnikov oziroma umetnoobrtnih mojstrov je torej nastala na osnovi izbranih Nagličevih fotografij in v dialogu s fotografiranimi motivi. Ta likovna dela ne samo oživljajo črno-bele zgodovinske fotografske zapise, ampak jih tudi umetniško nadgrajujejo.”

Miha Špiček, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog in muzejski svetovalec iz Slovenskega etnografskega muzeja, je podal nekaj besed o arhivu slikarja Petra Nagliča in o tem, kako sta z Matjažem Šporarjem po najdbi obsežnega arhivskega gradiva sodelovala pri digitalizaciji filmov Šmarškega fotografa in ščetinarja Petra Nagliča. Peter Naglič je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini, s ščetarsko obrtjo sta se pred njim ukvarjali že dve generaciji prednikov. Tudi sam se je izšolal za ščetarja in po očetovi smrti leta 1922 sta skupaj z bratom Karlom nadaljevala družinsko obrt. Iz začetne družinske obrtne delavnice je podjetje preraslo v tovarno z več kot 30 zaposlenimi. Proizvodnjo sta precej posodobila in razvila, za pogon strojev sta vgradila vodno turbino, ki jo je poganjala Mlinščica. Poleg udejstvovanja v domačem podjetju pa je Petra zanimalo še veliko drugih stvari. Bil je član lokalnega Kulturno-prosvetnega društva, Kmetijskega društva, telovadnega društva Orel, Abstinentskega društva in Marijine družbe. Zelo rad je zahajal v hribe, pogosto se je udeleževal romanj, od bližnjih krajev pa vse do Jeruzalema. Na svojih izletih je zbiral kamnine in fosile ter ustvaril bogato zbirko, ki pa žal ni ohranjena. Zanimal ga je razvoj tehnike takratnega časa, njegov najljubši hobi pa je bila nedvomno fotografija, ki ji je posvečal največ prostega časa. Leta 1911 se je včlanil v društvo »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani. Že v rani mladosti ga ja fotografija povsem prevzela in ji je ostal zapisan praktično do svoje smrti.

“Peter Naglič je med letoma 1899, takrat je datirana prva fotografija, ki jo je posnel in 1959 posnel preko 10.000 steklenih in celuloidnih negativov, v fotografski zbirki pa so še fotografije, ki jih je zlepil kot zgibanke in jim pripisal osnovne podatke. Po vrnitvi s pomembnejših romanj je fotografije uredil v albume, jim na začetku dodal opis potovanja in seznam posameznih posnetkov z opisi ter tako ustvaril nekakšne fotografske potopise – fotopise. Podatke o posnetkih je zapisoval tudi v posebne sezname, na katerih je zabeležil čas in kraj posnetka ter kratek opis. Občasno je na izdelane fotografije pripisal tudi kakšen svoj komentar, s čimer jim je prispeval še dodaten osebni pečat. Poleg fotografskega gradiva pa je ohranjene tudi nekaj Nagličeve fotografske opreme, ki je tudi razstavljena na razstavi v Zavodu sv. Stanislava,” je o Nagličevem arhivu povedal Špiček.

Nagličev fotografski opus lahko okvirno razdelimo na portretno, krajinsko, arhitekturno in dokumentarno fotografijo, ki se medsebojno večkrat prepletajo. V začetnem obdobju se je bolj ukvarjal s portretno fotografijo, kasneje pa mu je fotografija služila za dokumentiranje vsega, kar se je dogajalo okoli njega in je pritegnilo njegovo pozornost ali se mu je zdelo vredno ovekovečiti. Njegove fotografije so neizčrpen vir predvsem za proučevanje krajevne zgodovine Kamnika in Domžal s širšo okolico, saj je podrobno dokumentiral vse sfere človekovega življenja, od osebnih dogodkov posameznika do verskega, društvenega in družabnega življenja skupnosti. Je pa tudi veliko fotografij o gradnji projektov Jožeta Plečnika v Ljubljani in drugod po Sloveniji ter veliko arhivskega fotgrafskega arhiva pozidave nabrežja Ljubljanice.

Matjaž Šporar se je ob tej priložnosti s krajšim orisom delovanja in najdbe neprecenljivega arhiva za vse nas in naše zanamce, iskreno zahvalil vsem sodelujočim pri nastanku in izvedbi omenjene razstave.

Na spominski razstavi so zbrana dela likovnih in umetnoobrtnih ustvarjalcev, ki so se odzvali povabilu Matjaža Šporarja, Nagličevega vnuka, ki skrbi za to izjemno fotografsko dediščino: Jože Bartolj, Mladen Bolfek, Lojze Burja, Miha Erič, Milan Erič, Vojko Gašperut, Janez Humar, Marta Jakopič Kunaver, Marcos Jerman, Natalija Juhart Brglez, Miha Kač, Janez Kovačič, Marjan Manček, Janko Orač, Tomaž Perko, Bogdan Potnik, Amir Rom, Janez Rozman, Zoran Smiljanič, Jure Smole, Jošt Snoj, Dušan Sterle, Viktor Šest, Peter Škrlep, Veljko Toman, Mojca Vilar, Franc Vozelj, Blaženka Zvonkovič in Tadej Žugman. Nekateri so ustvarili po eno delo, nekateri več posameznih del oziroma serijo, črpali pa so bodisi iz ene fotografije bodisi so svoj motiv povzeli in sestavili iz več fotografij. Večina del je nastala v obdobju od leta 2019 dalje, le nekaj je starejših, del umetnikov je Matjaž Šporar poiskal v kamniškem prostoru in se tako navezal na domače Nagličevo okolje, nato se je nabor avtorjev razširil po Sloveniji in celo izza njenih meja. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog z reprodukcijami likovnih del in Nagličevih fotografij.

Razstava bo v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled do 26. maja 2023, vsak dan med 8. in 20. uro.

Več o odprtju enkratne razstave si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi