Re/Forma viva: Novo življenje kipov
Eno osrednjih bivanjskih vprašanj in bistvo študijskega dela v Forma vivi v Kostanjevici na Krki, je rdeča nit te razstave »Trajanje«. Na pobudo Galerije Božidarja Jakca, ki je glavni motor razvoja, obstoja in nadaljevanja Forma vive že šestdeset let, se je zbrala zanimiva skupina ustanov – Akademija likovnih umetnosti in oblikovanja, Naravoslovnotehniška fakulteta iz Ljubljane, Akademija likovne umetnosti Zagreb in Umetniška akademija Tallin iz Estonije, da bi s svojimi znanji na nek način podaljšali trajanje lesenih umetnin Forma vive.
V čudovitem naravnem okolju s središčem v nekdanjem cistercijanskem samostanu, je leta 1961 nastala Forma viva: vsakoletno srečanje kiparjev z različnih koncev planeta, ki ustvarjajo kipe iz lesa in jih umestijo v prostran park okoli galerije in mesta Kostanjevica na Krki. Sožitje žive umetnosti in vsakdana tega našega čudovitega, nenavadnega mesteca, je redek primer, česa pozitivnega, blagega in dušo božajočega smo zmožni tudi na slovenskem. Galerija Božidar Jakac je jeseni leta 2019 kot vodilna partnerica začela z izvajanjem dvoletnega projekta Re/Forma viva. Projekt je financiran v okviru programa Erasmus+ na področju Strateški partnerstev na področju visokošolskega izobraževanja.
Študentom, ki so z velikim žarom, delavnostjo in novimi idejami sijajno zaokrožili projekt, gre velika ZAHVALA; prav tako vsem sodelujočim, da so prišli do konkretnih rezultatov. Njihova razstava v Galeriji Domžale, ki je svoja vrata odprla 18. novembra 2021, je tako poklon študiju, prenosu znanja, timskemu delu in predvsem trajanju vsega tega. Pogovor z študenti in profesorji je vodil Jurij Smole, akademski kipar, avtorji razstave pa so; Rok Dolničar, Helena Gabrijelčič Tomc, Tanja Nuša Kočevar, Deja Muck, Karin Košak, Jurij Smole, Ana Sterle, Andrej Učakar, Tamara Trček Pečak, Denis Trček ter Martina Vuga.
Njihovo študijsko delo se je začelo prav na predvečer prvega koronskega zaprtja; tistega lepega spomladanskega dne so z dveh fakultet ljubljanske Univerze uspeli na en mah zajeti fotografsko, fotogrametrično in filmsko gradivo o stanju lesenih kipov različnih starosti. Poleg zelo zanimivega zajema vizualnih in volumskih podatkov z dronom in fotoaparati, so že takrat vsak s svojega strokovnega gledišča, uspeli postaviti temelje njihovega nadaljnjega dela.
V vitrinah na razstavi v Galeriji Domžale je razstavljene skulpture v obliki nakita. Vsak študent je namreč izbral eno od skulptur Forma Vive, jo analiziral in poskušal osnovno idejo avtorja čim bolj verodostojno prenesti v nakit. Sprva je bilo potrebno narediti model skulpture, kjer so se naučili 3D modeliranja v programu Blender. Sledilo je preoblikovanje skulpture v funkcionalen nakit, predvsem uhane, broške, zapestnice, ogrlice in ovratnice. Nakit so potem natisnili na različnih tiskalnikih na fakulteti, tisk s kovino pa je bil izveden v podjetju Dentas v Mariboru. Na ta način so se študentje preizkusili na dveh novih področjih, ki jim omogočata razširitev njihovega delovanja – na področju 3D modeliranja in na področju oblikovanja nakita.
Intenzivno delo študentov in profesorjev, ob podpori vseh iz galerije Božidarja Jakca, je v dveh letih dalo zanimive rezultate: ugotovili so skoraj vse o možnostih ohranitve umetnin, četudi močno načetih od časa, do njihove ponovitve v najsodobnejših pristopih s 3D tiskom v naravnem merilu ali pomanjšane in izdelane kot šik nenavaden nakit. Izjemno atraktivna je njihova ponovna vizualizacija v digitalnem okolju, ki služi kot vir preučevanja in spremljanja stanja staranja lesenih kipov.
Mentorice študentom so v projektu RE FORMA VIVA bile prof. Karin Košak, prof. dr. Deja Muck, doc. dr. Tanja Nuša Kočevar, teh. asist. Marjeta Čuk. Študenti, ki so izdelovali zanimiv projekt pa so bili: Kaja Bakan, Lucija Bostič, Maša Brna, Ines Čeperlin, Jurij Fidel, Zala Hrastar, Anita Miklavčič, Ema Uršič, Anže Mrak, Anja Matičič, Filip Vujović, Jovana Tomić, Špela Košir, Natalija Krašovec, Pia Hočevar Mucič, Hana Tavčar, Tina Dovjak, Katrin Večerina ter Ajda Rep.
Z vizualnimi analizami, dokumentiranjem poškodb in propadanja lesa so postavili temelj bodočemu delu: kako na najboljši način zaščititi les umetnin, kako jih pravilno umestiti v okolje že takrat, ko nastanejo, pa tudi kaj storiti s kipi, ki jih je čas že močno načel ali pa so v svojem dolgem in omejenem trajanju že padli in jim je treba poiskati nov prostor in način njihovega obstoja. Tako je v tem času nastal znanstveno umetniški laboratorij, nekakšna pozitivna vsota prizadevanj študentov in profesorjev, ki z vso resnostjo preko analize in sodobnih študijskih pristopov dosežejo možnosti za novo življenje umetnin, ki se jim, zato ker so lesene in na prostem, trajanje in obstoj iztekata. Kostanjeviška Forma viva je leta 1961 nastala na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija oziroma kiparjev, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala še za Slovenijo. Plod dolgoletnih kiparskih srečanj je več kot sto lesenih skulptur, ki so postavljene po tem dolenjskem mestu in v njegovi okolici. Največ jih stoji v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidarja Jakca.
Zanimivosti o tem delu boste tako videli na razstavi in tudi to, da je njihova skrb za umetniško in kulturno dediščino več kot resna in utemeljena. To je uvidela tudi EU, ki jih je podprla v projektu Erasmus+.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
