Razstava Ženska v čipki
Razstava izdelkov iz idrijske čipke, ki so nastali na punkeljcih klekljaric skupine Slamica društva Lipa Domžale, se je preselila v Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin. Spretni prsti štirinajstih klekljaric in vodje skupine Marije Rupert so izdelali prekrasne čipkaste izdelke po predlogah Čipkarske šole Idrija, Irme Pervanja, Tine Koder ter tudi avtorske izdelke, ki bodo na ogled do 28. avgusta 2024.
Čipka ima dolgo zgodovino, velik razcvet doživi v dobi baroka. Do leta 1730 se razvije v še bolj razkošen slog, imenovan rokoko, ki se pojavlja v Franciji in Srednji Evropi od sredine do konca 18. stoletja.
Skoraj ni nevestine obleke, ki je ne bi krasila čipka. Tudi klobuki skozi obdobja zgodovine so bili prave umetnine, ravno zaradi čipke, ki je imela pomembno vlogo pri kreaciji. Čipka je bila cenjena tudi na francoskem dvoru, predvsem na moških oblačilih, po katerih je bil znan predvsem francoski monarh, sončni kralj, Ludvik XlV (1638 – 1715).
V knjižnici se splača ogledati tudi bogato domoznansko literaturo, o flori in favni, kulturnih dejavnostih, kulinariki in njegovih pomembnih ljudeh, ki so se tu rodili: Ivan Hribar (1851 – 1941), ki je bil slovenski bančnik, politik, diplomat, publicist in nepozabni ljubljanski župan. Za Trzin je pomemben tudi Tine Orel (1913 – 1985), slovenski publicist, profesor, urednik in organizator planinstva. Diplomiral je na Filozofski fakulteti (slovenščina – francoščina), njegovo poslanstvo je bila vzgoja mladine, njegovo vodilo je pa “ne kar veleva mi stan – kar zmorem to storiti sem dolžan“. O njem je veliko napisanega, a izpostaviti je potrebno predvsem njegovo veliko ljubezen do planinstva, alpinizma, gora ter narave. Zakaj prav to? Na takšna vprašanja je različno odgovarjal, vendar vedno z osrednjo mislijo in sporočilom: “Zato, ker gora krepi, odkriva v človeku tisto, kar je v njem najognjevitejšega, s tem odkriva človekovo vrednost, njegove meje ter najpristneje povezuje človeka z naravo. Gore imamo radi zaradi tistega, kar terjajo od nas.”
Trzinci so ponosni na svoja rojaka, obiščite krajevno knjižnico, kjer boste odkrili še mnoge pomembnosti tega zanimivega kraja in še več o prebivalcih. Vljudno vabljeni!
Avtor in foto: Mirjana Kavčič