Razstava o žerjavčku, simbolu Trzina

Medobčinski muzej Kamnik in Občina Trzin v centru Ivana Hribarja v Trzinu do 20. oktobra 2021 gostita razstavo, kjer predstavljajo naravno dediščino občine Trzin, »Žerjavčke kot občinski simbol«, ter ustvarjalne izdelke učencev Osnovne šole Trzin in otrok iz vrtca Trzin – enota Žabica. Izdelali so tudi računalniško aplikacijo, ki bo v pomoč pri učenju ter zabava pri igranju prihodnjim rodovom.

Odprtje razstave »Žerjavček – simbol Trzina in pomembnejša naravna dediščina v občini«, je potekalo v torek, 14. septembra 2021, v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Besedilo in idejno zasnovo je ustvarila Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je tudi povezovala dogajanje kulturnega programa, v katerem so sodelovali otroci vrtca Trzin, enota Žabica z oddelka Sovice z vzgojiteljicama Sašo Dolar in Tjašo Terlep ter oddelka Veverice z vzgojiteljem Gašperjem Ogorelcem in vzgojiteljico Marušo Peklaj. Svojo avtorsko pesem o žerjavčku pa je deklamirala učenka osnovne šole Trzin, Zarja Bricelj. Odprtja razstave se je udeležila Nuša Repše, podžupanja Občine Trzin, Sonja Rozman iz Zavoda RS za varstvo narave z OE Kranj ter Maja Brozovič iz Medobčinskega muzeja Kamnik.

Likovna dela na temo Žerjavček – simbol Trzina in pomembnejša naravna dediščina v občini Trzin so ustvarjali vrtčevska skupina Sovice-mentorice Ksenije Podergajs in Nine Zupan, učenke in učenci od 6. – 9.  razredov mentorice mag. Vesne Rakef, vrtčevska skupina Metulj pod vodstvom mentoric Saše Dolar in Teje Medved, učenke in učenci 1. a  razreda OŠ Trzin pod vodstvom mentorice Sare Rode, Literarna dela učencev 6 a in 6. b razreda mentorica Marjana Anžič Galjot, učenka in učenci 3. a razreda mentorica Petra Mušič, ter učenke in učenci 3. b razreda mentorica Ana Lončar Burjek.

Močvirski tulipan ali Močvirska logarica, v Trzinu pa ga imenujejo Žerjavček, je zaščitena rastlina in posebnost Trzina. Odprti cvet Žerjavčka na ščitu je grb občine Trzin. Celostno podobo občine je oblikoval Jurij Kocbek. Od leta 2000 je žerjavček v grbu na rumeni in vijolični zastavi uradni simbol občine Trzin. Izbrane barve naj bi  imele tudi poseben pomen: rumena (zlata) je simbol bogastva, napredka; zelena je simbol ohranjanja narave, mladosti  in ekološke osveščenosti. To so tudi barve občinske zastave. Močvirski tulipani v Sloveniji rastejo na Ljubljanskem barju, v Trzinu in Dragomlju ob Pšati s pritoki, na Dolenjskem raste na Radenskem in Ribniškem polju, v okolici Kostanjevice na Krki ter Krakovskem gozdu. V severovzhodni Sloveniji pa v Prekmurju in v okolici Ptuja. Rastišča močvirskega tulipana se krčijo zaradi prepogoste košnje, prekomernega gnojenja, zaraščanja travnikov in spreminjanja travnikov v njive, izsuševanja travnikov ali pa zaradi poplav oziroma višje talne vode. V Sloveniji je zavarovana vrsta že od leta 1949. Tako močvirskih tulipanov ne smemo trgati. Še posebej je prepovedano izkopavanje čebulic, tudi z namenom presajanja. Da bi čimbolj ohranili ta čudoviti cvet žerjavčka lahko storimo naslednje: Varujemo njihova redka rastišče tako, da  ohranjamo travnike z ekstenzivno rabo, kosimo enkrat letno pozno poleti, ne gnojimo z gnojevko in drugimi gnojili, izjemoma se lahko travnik malo pognoji s hlevskim gnojem z večletnim vmesnim premorom, ohranjamo sedanjo namočenost brez hidromelioracij in za košnjo uporabljamo lažjo kmetijsko mehanizacijo, saj težka mehanizacija poškoduje čebulice. Trzinci pa imenujejo močvirski tulipan zato, če se sklonimo in pogledamo cvetove s spodnje strani proti soncu, zažarijo kot žerjavica.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar