Razstava o delih sakralnega slikarja Matije Koželja v Plečnikovi, nekdanji Pirnatovi vili na Homcu
Homški hrib je izrazit in izstopajoč osamelec, ki se dominanto dviguje nad okolico. Tega se je zavedal pasar Alojz Pirnat, ki je leta 1946 kupil 2.364 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Na njem je bilo pogorišče prosvetnega doma, ki je bil nekoč v cerkveni lasti in so ga uporabljali orli, požgali pa so ga partizani leta 1944.
Jože Plečnik je za prijatelja Alojza Pirnata, ki je zanj opravljal pasarska dela, naredil načrt za hišo v edinstvenem slogu – z značilnimi stebri v vogalih in ritmično razporejenimi okni. Postavil jo je na stare kletne zidove, vendar v polovico manjšem obsegu. Genialni arhitekt je tudi tokrat uporabil lastno umetniško vodilo in je modernizirane klasične arhitekturne forme zaznamoval z drznimi predelavami, s katerimi je dosegel zaostritev, ki v tem zelenem in mirnem okolju res zaživi.
Gradnjo, ki je le počasi napredovala, je vse do smrti sam nadzoroval. Delo je končal Anton Bitenc, njegov asistent in sodelavec, ki je stavbo pozneje nekoliko predelal: na vrtu je postavil dva portala z nekdanje graščine na Voklem pri Kranju, prizidal garažo, cestni fasadi dodal betonski balkon in pod hišo napravil prizidek. Streha je prekrita z betonskimi strešniki, ki so bili prvotno namenjeni za Križanke v Ljubljani.
Stavbo je zidal domačin Ocepek, betonska dela je izvedlo podjetje Curk, kovinske mreže in luči pa je napravil Pirnat sam. Notranjost je večinoma Bitenčevo delo, razen jedilnega kota v kuhinji, urejenega po Plečnikovem nasvetu. Avtentični Plečnikov interier je vinska klet nekdanjega kulturnega doma, ki jo sestavljajo miza, klop in leseno-zidana obloga.
Nekdanja Pirnatova vila na Homcu je bila narejena po načrtih Jožeta Plečnika.
Razstava zbranih del Matije Koželja, po katerem Kulturno društvo Utik pri Vodicah nosi ime, je bila ustvarjena ob obeležitvi 100-letnice njegove smrti v začetku meseca februarja 2017 in je bila sprva postavljena v pastoralnem domu v Vodicah. Svojo pot je nadaljevala v Kamniku, v poletnih mesecih pa je krasila galerijski prostor na Šmarni gori (fotografije). Konec oktobra pa je razstava prispela v Pirnatovo vilo na Homcu, kjer bo na ogled predvidoma do 15. decembra.
»Koželjevo slikarsko umetnost imenujemo nazarenska. Uveljavila se je v drugi polovici 19. stoletja in segla daleč v 20. stoletje. Ker je bila očem in naročnikom dopadljiva je uspel poslikati preko 50 cerkva in kapelic ter upodobiti še okrog 200 oljnih slik večjega in manjšega formata. Prav je, da njegovo delo bolj spoznamo in smo nanj tudi ponosni, saj je poslikal tudi cerkev Marijinega rojstva na Homcu,« je dejal Borut Jenko, predsednik KD Jože Gostič iz Homca, ko nam je odprl Pirnatovo vilo za ogled razstave.
Koželj je imel vse kvalitete uspešnega slikarja: bil je izredno marljiv in hiter. Znal je tudi ustreči okusu naročnika. Sprva je slikal za okoliške župnije, že kmalu pa je prejemal naročila za poslikavo in opremo tudi večjih in pomembnih cerkvenih središč, tako za romarske kot je Limbarska gora, Sv. Trojica nad Vrhniko, Homec, kot dekanijske v Kamniku, Ribnici, Trebnjem… Koželj je poslikal tudi samostanske cerkve: frančiškanski samostan v Kamniku in Novem mestu, uršulinski samostan v Škofji Loki in velike župnijske cerkve v Bohinjski Bistrici, Cerkljah na Gorenjskem, Krki na Dolenjskem, Šentrupertu …
Razstava o delih sakralnega slikarja Matije Koželja je pripravilo Kulturno društvo Jože Gostič Homec.
Ker ima vila tri etaže, smo si ogledali vse od zgornjih prostorov, kjer so spalnice, do srednjih, kjer je razstava ter kletnih, kjer je lepa klet z oboki in opečnatimi odprtinami za flaširano vino. Ogledali smo si tudi savno, ki je, kot pravi anekdota, bila prva savna v Jugoslaviji. Drugače je poleg razstave na ogled tudi precej lestencev, ki jih je Pirnat sam naredil, so lepo umetničeno narejeni in lepo služijo svojemu namenu – osvetljevanju prostorov.
Če bi si kdo želel ogledati razstavo, je dobrodošel, saj so do sedaj razkazali razstavo veliko skupinam in posameznikom, za ogled pa se obrnite kar na predsednika KD Jože Gostič Homec Boruta Jenka (031 322 568; kd.gostic@gmail.com), ki vam bo z veseljem odprl vilo ter vas popeljal z izčrpnim govorom po razstavljenih predmetih in slikah.
