Razstava fotografij križevega pota na planini Osredek
V Erbergovih paviljonih graščine Dol pri Ljubljani je v ponedeljek, 10. aprila 2017, potekalo odprtje razstave fotografij Branimirja Bitenca križevega pota na planini Osredek v Kamniških planinah in križevega pota Antona Zupana, izrezljanega v lesu, ki je razstavljen v 200 let starem gabrovem drevoredu v bližini paviljonov.
V uvodu odprtja razstave je kustos v Erbergovih paviljonih, Miro Šubelj, spregovoril o Erbergovih paviljonih ter o tem, kako je do razstave prišlo. O samem nastanku križevega pota na planini Osredek je več povedal avtor razstave Branimir Bitenc, mnenje o križevem potu pa je podal Alojzij Grebenc, župnik v Dolu pri Ljubljani. V kulturnem programu sta Mara Vilar in Marjeta Likar zapeli nekaj skoraj pozabljenih postnih pesmi. Poln paviljon obiskovalcev je presenetil tudi samega avtorja. Po odprtju razstave so šli navzoči še na krajšo molitev po razstavljenem križevem potu v gabrov drevored.
Branimir Bitenc je ob odprtju razstave navedel vzrok in mogoče tudi Božje vodilo ob njegovem križevem potu na planini Osredek. "Je nastal naključno? ko sem čistil staro planšarijo planino Osredek, ki se je vedno bolj zaraščala, sem podiral tudi debelejša drevesa. Nekatere oblike drevesnih debel so se mi zdele zanimive. Škoda bi jih bilo razžagati za drva. Zato sem jih v velikosti človeka postavljal po planini, kot je pač naneslo v letih 2000 do 2009. Nekega dne v začetku meseca marca 2009, sem stal nekje sredi planine in se razgledoval naokrog. Naenkrat zaslišim glas: postavi križev pot. Pogledam okoli sebe. Nikjer nikogar. Sem mislil, da imam prisluhe. Potem pa zopet: postavi križev pot. Tokrat se mi je zdelo, da prihaja glas iz mene, iz mojih prsi. Sem že mislil, da se mi malo … Pa sem kar spontano odgovoril: »Ja kako?« Pa zopet glas, zdaj sem ga razločno čutil: »Saj je že postavljen.« In jaz: »Kako postavljen? In ponovno glas: »Poglej no malo okrog.« Pogledam, gledam skulpture in ne morem verjeti očem. Saj res, pa saj to bi bile lahko postaje križevega pota. Kar srh me je spreletel. Še bolj potem, ko sem ugotovil, da so skulpture postavljene celo po vrsti, kot so postaje križevega pota. Od začetka planine do vrha.
Bil sem čisto iz sebe. Kar težko sem začel dihati. Kaj je to mogoče? Pa to je dejansko lahko simboličen Križev pot Jezusa Kristusa. Oblila me je zona. Onemel sem in hkrati začutil neverjetno navdušenje. Če to ni Božje delo, če to ni Božji poseg, če to ni čudež … Potem pa ne vem, kaj je lahko. Ko sem se umiril, sem začel razmišljati: »Ja treba ga je dodelati, dokončati, urediti okolico kot se spodobi, da bo v čast in slavo Boga.« Prijatelj Vinko Vahtar iz Mengša mi je naredil kovinske rimske številke, ki sem jih namestil na posamezne postaje."
Zanimivo je bilo poslušati komentarje planincev. Nekateri so si jih razlagali kot nekakšne energetske točke. Pa so res? In to posebne vrste. Drugi so ugotavljali, da je verjetno križev pot. Seveda je to simboličen križev pot. Moraš imeti malo domišljije in poznavanja krščanske vere, da to ugotoviš. V dveh letih se je zadeva razvedela naokrog. Informacija je prišla tudi v Domžalsko faro. Nekateri so predlagali, da bi kakšno nedeljo v postnem času molili križev pot tudi na planini Osredek. Seveda je bila pobuda dobrodošla, a potrebno ga bo prej blagosloviti.
Blagoslov Križevega pota je v nedeljo, 18. marca 2012, v navzočnosti skupine romarjev iz Domžal in domačinov opravil tedanji Domžalski župnik Janez Šimenc, po rodu iz fare Dol pri Ljubljani. Na veliki šmaren 15. avgusta 2013, so začeli z gradnjo ceste na planino. Pri tem je buldožer neusmiljeno podrl polovico blagoslovljenega križevega pota. Pol leta kasneje, 21. januarja 2014, je zemeljski plaz odnesel velik del cesta prav na kraju, kjer je bil prej zaradi gradnje podrt Križev pot. Naključje?
Je pa občutje romanja ob pogledu na skulpture-postaje križevega pota v naravi, neprimerljiv s skopim doživetjem gledalca slik v razstavnem prostoru.