Pustni čas in pustna maska v fotografiji

Petra Petravič 11. januar, 2023

463 3 min. za branje

Kurent je obiskal odprtje fotografske razstave v Kulturnem domu Radomlje. Najbolj znan in občudovan je strašljivi prijaznež – kurent, ki strašansko dobro prežene zimo, ki je letos malo zatajila … Biti kurent je ponos, to ni samo kostum ampak močna tradicija s strogimi pravili.

Po prazniku Svetih treh kraljev, ko po starih običajih nastopi pustni čas, je v Kulturnem domu Radomlje Foto, kino in video klub Mavrica pripravil in 9. januarja 2023, ob 18. uri odprl fotografsko razstavo »Pustna maska«.

Najprej je številne navzoče pozdravila vodja foto sekcije Binca Lomšek, ki je prireditev vodila in povezovala. Posebej je pozdravila gospo Klavdijo Gregorin Štiftar, predsednico Zveze kulturnih društev Občine Domžale, g. Lojzeta Stražarja, predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, predstavnika KUD Jarem gospo in gospoda Meglič, ter častnega predsednika Mavrice Janeza Kosmača.

Velika želja ustanovitelja Mavrice in njenega prvega predsednika Janeza Kosmača se je uresničila. Naš častni predsednik, ki je lani dopolnil 90 let, ima kljub svoji častitljivi starosti še mnogo zgodb skritih v rokavu in premore še mnogo ustvarjalne energije. Naj sestavlja še naprej svoje zgodbe, ki jih je v več kot 50 letih v Mavrici zbiral in hranil.

V Kodrovi dvorani je na ogled 20 njegovih pogledov na pustne šeme in maske, ki jih je v preteklih letih ujel na raznih pustnih prireditvah. V galeriji Dom razstavlja sedem članov Mavrice svoj pogled na pustne maske. Zanimiva razstava, morda se vam porodi ideja za letošnjega pusta. Zanimiva je bila tudi projekcija dveh filmov o Pustu v Mengšu in na Viru.

V svojem govoru je Binca nato nanizala nekaj o pustnih običajih: »Čeprav Pusta pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«.

Nekoč je veljalo, da pustni čas traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo in se letno spreminja glede na datum velike noči. Glavno dogajanje ob pustu je čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Rajanje se prične s karnevali v soboto, glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40 dnevi post pred veliko nočjo.

Za Pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. Takrat se zvrstijo tudi zanimivi pustni običaji. Pustni liki v tem času prevzamejo vajeti oblasti v nekaterih krajih. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh. Zanimiv je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Skoraj v vsaki vasi je malo drugače, nekje so samska dekleta, drugje samski fantje ali samo samski. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo številne pustne povorke in pustni plesi po Sloveniji, vse pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo.

S Pustom so povezani različni običaji, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami.

Ko iz kuhinje zadiši po pustnih dobrotah, se na pustnem jedilniku običajno znajdejo težje, mastne in ocvrte jedi. Osrednjo vlogo igrajo jedi s svinjskim mesom – svinjska juha, ričet s svinjskimi rebrci, pa tudi klobase in pečenka. Med ocvrtimi jedmi prevladuje ocvrto kvašeno testo, iz katerega nastajajo krofi, bobi, flancati, miške in druge lokalne dobrote.

Čeprav v pustnem času mrgoli bolj ali manj izvirnih mask, ki odražajo različne sfere življenja, so v Sloveniji nekateri pustni liki globoko zasidrani v zavest in tradicijo pusta, Škoromati, Cerkljanski laufarji, Drežniški pustni liki, Pust v Cerknici ….

Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad. Ta običaj so bili 25. 12. 2015 razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena ter 7. 12. 2017 vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. ..«

Po govoru je preglasilo zvonjenje zvoncev kurenta, ki je privihral v Kodrovo dvorano. Navzoči so bili presenečeni, kurent pa je ponosno plesal in vihral s svojo ježevko. Letos ni prave zime, morda še pride.

Ta strašljivi prijaznež je kurent že od svojega dobrega tretjega leta… Še malo je poplesaval, potem pa je nastopil trenutek, ko je snel masko in jo obesil na ježevko…9-letna Neža, ki se vedno pridruži kurentom iz Ormoža, ko pridejo v Mengeš in Domžale, je ena mlajših članic Mavrice, ki tudi razstavlja svoje fotografije, je zapisana kurentiji…

Ob koncu kulturnega programa je zbranim spregovorila ga. Klavdija Gregorin Štiftar in pohvalila odlično razstavo ter prireditev. Omenila je, da se rada udeleži naših razstav, ki so vedno zelo zanimive. Še posebej je pohvalila mlado kurentko Nežo in nato odprla razstavo.