Proti soncu s Katarino Vidmar

V temnejših dnevih leta se obračamo k soncu, iščemo njegovo svetlobo, toploto in energijo. Tako se tudi avtorica razstave, akademska slikarka Katarina Vidmar, obrača proti soncu in v svoje slike vnaša svetlobo in lepoto, ki seva iz njenih slik. Pa vendar svetloba najbolj pride do izraza ob največji temi. Morda je to tudi simbol današnjega časa. V dneh, ko je sonce vse močnejše in je vse v brstenju in rasti, vas vabijo v Knjižnici Domžale na ogled razstave akvarelov z naslovom Proti soncu, avtorice Katarine Vidmar. Akvareli so nastajali v času od zime do pomladi, ko je sonca bolj malo in še kako čutimo njegovo pomanjkanje. Ko posije sonce, postane svet poln barv, bolj veder, počutimo se bolje. Takšne so tudi slike. Vsaka vas na svoj način popelje proti soncu, so prehodi v lepoto, vitalnost, lahkotnost in veselje. 

V Knjižnici Domžale je v sredo, 12. aprila 2023, potekalo odprtje razstave Katarine Vidmar ustvarjalke, akademske slikarke in oblikovalke prostora z naslovom »Proti soncu«. Ljudje velikokrat pozabljamo na slikanje. Marsikdo ima žilico za slikanje, a je ta nekje globoko v nas zaklenjena in le malokdaj komu uspe, da jo izbeza na plano. Živimo v svetu, kjer je ta ustvarjalni del nekako nezaželen. Pri otrocih se doma in tudi v vrtcih veliko dela na ustvarjalnosti, tekom šolanja pa se na to zvrst umetnosti pozablja in se daje prednost matematiki, učenjem podatkov na pamet … Kot je dejala akademska slikarka Katarina Vidmar ob odprtju razstave, se s tem spodbuja tekmovalnost in primerjanje z drugimi, namesto, da bi se razvijal vsak po svojih zmožnostih. Zato pa imamo generacije in generacije nesrečnih ljudi, ki so se izgubili na svoji poti. Situacija pa vendarle ni tako črna, saj si želi vedno več ljudi povezati s samim seboj in izboljšati svojo intuicijo, če ne prej pa takrat, ko zaključijo delovno dobo in da jim ne bi ostajalo preveč časa, se začne prebujati tista žilica, nekje globoko zaklenjena v nas in začne z vso silo pritiskati na plano.

S slikanjem se lahko izražamo in najdemo pot do sebe. Akademska slikarka Katarina Vidmar pomaga ljudem najti samega sebe s pomočjo slikanja. »Vedno sem imela rada umetnost, v ustvarjalnosti drugih sem iskala nekaj več, izpolnitev globljih delov sebe. Potem pa se je zgodil preobrat. Iz opazovalke sem postala ustvarjalka. Pritegnile so me barve. In kaj hitro sem ugotovila, da potrebujem več znanja. Najprej sem hodila na slikarske tečaje, že kmalu pa sem se vpisala na slikarstvo na Visoki šoli za risanje in slikanje. Takrat se je moje življenje resnično spremenilo. In se spreminja še sedaj. Ustvarjanje je namreč večno učenje, iskanje izraza, prepuščanje ustvarjalnemu procesu. V tem sem našla izpolnitev, notranji mir in zadovoljstvo. In v tem neizmerno uživam«, je dejala Katarina Vidmar.

Prva leta po končanem študiju slikarstva se je ukvarjala predvsem s stenskimi poslikavami, nadvse jo je pritegnilo preoblikovanje prostora, saj ji je to dalo veliko vprašanj in na koncu tudi zadovoljstva, kako lahko prostor z barvami, strukturami, stenskimi poslikavami in preureditvijo popolnoma spremeni. Take stenske poslikave jo še vedno navdušujejo. Človeška bivališča so pogosto zelo odtujena naravi in vendar so del nje. Zato slikarka prostor oblikuje tako, da postane živ in vitalen, da podpre človeka, ki v njem biva. Ker si naročniki večinoma v sobah ali v drugih prostorih zaželijo drevesa, je Katarina Vidmar veliko dreves “zasadila” po domovih v Sloveniji, kar je, kot pravi, poimenovala »Pogozdovanje slovenskih domov«. To ji je bila tudi iztočnica za enega najpogostejših motivov, ki ga ne upodablja le na stenah, pač pa tudi na manjših formatih slik, ki jih najraje slika s tekočim akrilom velikosti 50 x 70 cm. Narava, gozd, drevje ji pomeni res veliko. To so prijatelji, s katerimi se res rada druži in če je le mogoče, se srečujejo vsak dan, saj zelo rada hodi tudi v naravo in tam opazuje ter fotografira trenutke, ki jo preblisnejo. Ob teh trenutkih se počuti cela in popolna, povezana z vsem. Drevesa v gozdu jo učijo dihati s polnimi pljuči, povezovanja s koreninami, z duhovnim svetom in predvsem jo učijo biti sama s sabo. Tudi pri ustvarjanju je tako. Ko misli utihnejo, čopič pa drsi po platnu ali papirju in vse ostalo utihne.

Katarina Vidmar je razvila meditativno slikanje, s katerim preko slikarstva najdemo pot k sebi: »Meditativno slikanje je posebna oblika ustvarjanja. Njen namen je povezati se z globljimi plastmi našega bitja in na papir odložiti ovire na poti k sebi. Ko je ustvarjalni kanal odprt, se dogajajo neverjetne stvari, izrazimo lahko še tako skrite in zakrite občutke, čustva, vsebine, ki nas ovirajo na naši poti in jih odstranimo. Mislim pustimo, da pridejo in odidejo –  vse do trenutka, ko utihnejo. In samo pustimo, da se vsi občutki in zaznave prelivajo na papir.« Gre se za to, da preko slikanja naših čustev, občutkov in vseh ostalih zaznav iščemo pot k sebi.  Izjemno pomembno je dihanje, kadar pridejo kakšne težje vsebine iz nas, nas lahko odnese, če ne dajemo poudarek dihanju, ki nas prizemljuje. Tega procesa, načina, pristopa k ustvarjanju, slikanju, uči tudi druge. In tudi tu je njena spremljevalka in pomočnica mati narava. V prelepem okolju Arboretuma Volčji Potok pa tudi drugje po Sloveniji uči slikati z akvarelom in akrilom. S pomladjo pričnejo z novo skupino, tako da ravno sedaj poteka vpis v slikarsko šolo.

Pristop k učenju slikanja Katarina Vidmar obravnava precej drugače od večine slikarskih šol. Najprej se prepustijo naravi in čutenju, poiščejo motiv v tistem, kar nagovori srce. Šele takrat pričnejo z učenjem in ustvarjanjem. Predvsem gre za ustvarjanje samo, učenje in druženje. Na koncu dneva je večina presenečena nad ustvarjenim in zelo zadovoljna. Ne le zaradi ustvarjene slike, ampak celega dneva.

»Naj se za zaključek še malo vrnem k motivom mojih slik. Glavni navdih iščem v naravi, v njenih ritmih in spremembah. Začetek novega leta praznujem s pričetkom pomladi in če je le mogoče, to proslavim z razstavo slik. Naj to kratko predstavitev zaključim z vabilom. Poslušajte svoj notranji glas, klic, ki vas popelje k uresničevanju svojih potencialov, k notranje izpolnjenemu življenju. Nikoli ni prepozno, pogosto šele v zrelih letih ugotovimo, kaj je res pomembno. Vzemimo si čas zase,« je ob koncu pogovora na odprtju razstave povabila Katarina Vidmar.

Razstava bo v Knjižnici Domžale na ogled do 28. aprila. Vabljeni proti soncu!

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar