Prišla je na kant, a je nosila gosposki gvant
Oblačilna dediščina je še kako živa v Sloveniji, saj poleg etnografije, kulture in zabave združuje ljudi od vsepovsod. Zelo pomemben del slovenske kulturne dediščine so narodne noše, ki so nastajale skozi daljša časovna obdobja. Tako kot jezik je tudi narodna noša pomemben tvorec slovenske identitete. Razlikovanje po oblačilih ima svoje korenine v družbenem položaju – bogatejša in dražja izdelava je pomenila, da je tisti, ki jo je imel in nosil, iz višjega socialnega sloja. Pri nas se med seboj pokrajinsko precej razlikujejo, je pa izvor vseh star kar nekaj stoletij.
"Prišla je na kant, a je nosila gosposki gvant" pa se je glasila poslanica na razstavi naše oblačilne dediščine, ki jo je v četrtek, 9. marca 2017, v Kodrovi dvorani Kulturnega doma v Radomljah pripravila Veronika Pogačar. Noše in rute so za razstavo posodili dobri ljudje iz Kamnika, Radomelj in okoliških krajev, nekaj pa jih je tudi iz Menačenkove domačije iz Domžal in folklorne skupine Groblje, na ogled pa je tudi avtoričina noša. Na razstavi predstavljajo oblačilno tehnik iz začetka leta 1900, ena noša pa je celo iz leta 1890. Vse noše in rute so še v odličnem stanju, bogato ročno vezene z raznoraznimi vzorci, kot so si ga lahko samo dekleta in žene omislile pred sto in več leti, ko se je šivalo na roke, z dobrim "cvirnom", s tem pa so šivi držali kot pribiti. Na nošah in rutah lahko vidimo raznorazne vzorce, od cvetlic, vejic do zavitih okraskov, nabrane naborke na ramenih, na zadnji strani pri pasu in seveda tudi na sprednji strani, lepo oblikovani, da objame fantovsko in dekliško telo.
Razstavo oblačilne dediščine je pripravila Veronika Pogačar.
V kulturnem programu sta obiskovalce s starimi pesmimi razveseljevala godca Danijel Grilc na hrmoniki in Marko Ledinek na klarinetu. Po uvodnih besedah Zlatke Levstek je kulturno dediščino predstavila avtorica razstave Veronika Pogačar, ki je poudarila bogastvo Slovenije z oblačilno dediščino, ki jo tako zavzeto ohranjajo na raznih etno prireditvah, ni pa pozabila omeniti tudi bogastvo oblačilne dediščine na Dnevu narodnih noš v Kamniku. Nekaj besed o oblačilni tehniki je spregovoril tudi dr. Bojan Knific, slovenski etnolog, ki je med drugim izpostavil razliko med pravo in umetno žido. Predsednik Krajevne skupnosti Metod Marčun pa je za konec pridodal nekaj besed o požrtvovalnosti in ohranjanju te zares bogate oblačilne dediščine v Radomeljskem in okoliškem območju ter nazadnje odprl res bogato, vredno ogleda razstavo. Avtorici razstave so se zahvalili s šopkom rož ter dolgim aplavzom obiskovalcev razstave, kjer so na ogled tudi slike slikarja Antona Rojca, ki sovpadajo v razstavo oblačilne dediščine.
Na razstavi predstavljajo oblačilno tehnik iz začetka leta 1900, ena noša pa je celo iz leta 1890.
Danes nošnja noše za vsak dan ni več živa, saj je ta navada počasi začela zamirati po 2. svetovni vojni. Zdaj se jo obleče za etnografske prireditve, cerkvene praznike in procesije, za protokole in v turistične namene. Pri nas delimo narodne noše na gorenjsko, ki jo uvrščamo v alpski tip noše in je verjetno najpogosteje prikazana, kozjansko, podobna alpskemu tipu, prekmursko, belokranjsko in poljansko, notranjsko, in kostelsko.
Res bogata razstava oblačilne dediščine bo na ogled še v petek, 10. 3. od 17. do 19. ure, v soboto 11. 3. od 16. do 19. ure ter v nedeljo, 12. 3. od 10. do 18 ure, ko se bo razstava zaključila. Vabljeni k ogledu.
