Pod prvo črto Ane Jagodic
Četrtkov večer je bil v Domžalah, že če bi se ozrli samo po odličnem odzivu obiskovalcev domžalske galerije, prav poseben. Slikarka in vizualna umetnica Ana Jagodic se je prvič predstavila v domačem mikrookolju z deli, ki po tematiki in potencialu sežejo daleč onstran okvirov naše kotline, čeprav so nastanjeni tu in med nami. Zato ne čudi, da se je njenemu povabilu na odprtje prve razstave v domačem kraju odzvalo veliko njenih sorodnikov, prijateljev in ostalih obiskovalcev.
Odprtje razstave slikarke in vizualne umetnice Ane Jagodic je v Galeriji Domžale potekalo v četrtek, 16. marca 2023, je potekalo ob čudovitem vonju prižganih dišečih palčk. Na razstavi, ki jo je avtorica poimenovala “Pod prvo črto”, pa predstavlja svoja dela iz časov šolanja in kasnejšega ustvarjalnega opusa. Pogovor z avtorico je vodil akademski kipar Jurij Smole.
»Zgodi se nam tudi, da nas votlost elementov v objektu, kljub navidezni trdnosti in izrisani, zloženi povednosti, prestavi v prostor za njim, kar nam izvabi dih presenečenja in spoznanja, kako nas umetnica subtilno vodi skozi njeno razmišljanje o stvareh, njihovih pomenih in nas samih. Še preden boste vstopili v galerijo, je Ana že izdelala strategijo vašega ogleda in celo planirala vaše mišljenje o umetninah, ki vas bodo spremenile. Tu jo moramo poistovetiti z lebdenjem naslikanega, z nežnostmi in grobostmi dotikanja, hotene destrukcije v njenih delih in potem izstopom v grobost sveta, iz katerega vas je radovednost pripeljala na razstavo. Vseskozi je v delih posebna lepota, kot ogrinjalo nenavadnih stvari in misli. Njena dela nas senzibilizirajo na tak način, da iz obiska razstave njenih del, ne pridemo več isti, kot smo prišli,« je v pogovoru dejal akademski kipar Jurij Smole.
Slike in objekte, ki jih lahko vidite na razstavi, odlikuje predvsem interakcija z gledalcem, ki zahteva, da umetnina in njen gledalec izstopita v imaginaren skupen prostor. Tako lahko vidimo na stenah nekaj kvadratnih metrov velike umetnine z lepo rdeče polakiranimi nohti, trepalnicami, okroglo sliko, ki je bila drugače na drugi razstavi v ležečem položaju na vrtečem kolesu, kjer so skubili perje, ki je narahlo padalo na vrteče kolo in se oprijelo laka. Med razstavljenima umetninama na eni strani slika z nohti in na drugi strani slika z različnimi trepalnicami, je Ana Jagodic za razstavo pripravila konceptualno in mnogoplastno instalacijo z naslovom Spomenik posthumni Veneri. V njej inventivno izpostavlja do potankosti dodelane vizualne elemente in dražljive detajle, med drugim reprodukcijo Botticellijeve Venere, ki jo je v delo povabila kot glavno protagonistko razmisleka o uveljavljenih konceptih – o načinu gledanja na stvari, o zgodovini, spominu, vrednotah. Objekt je navdihnjen z umetniškimi praksami sodobnih umetnic, avtorica pa skozenj čuječe opazuje razkrajanje in transformacijo veljavnih entitet ter simptome prvobitnih človeških potreb – po sprejetosti, ljubezni in vidnosti. Gledalca pa z vključitvijo legende o Veneri tudi poziva k udeležbi v ta proces.
Razstava se je začela na način tlenja slike, na kateri je bilo na hrbtni strani oblikovno pritrjenih nekaj dišečih palčk, ki so jih obiskovalci prižgali, da se je po prostoru razširil prijeten vonj. Seveda so prižgane palčke na hrbtni strani pustile na sliki sledi. Mlada umetnica nam je povedala zgodbo o tej kombinaciji slike in gorečih dišečih palčk. Za to sliko, kjer se prižigajo dišeče palčke, je na steni druga slika živordeče barve z raznimi poslikanimi večbarvnimi vzorci, ki predstavljajo rdeče rane. Ta slika se imenuje mesojedka. In skozi požgane sledi se izriše pogled na to mesojedko, ki skupaj s prvo sliko tvorita rdeče rane. Na drugi steni nasproti živordeče mesojedke pa je postavljena živorumena slika z različnimi črnimi vzorci, za katere avtorica razkrije, da so odtisi njenih rok. Je pa Anan Jagodic, mlada slikarka postavila tudi angela z zlatimi krili, pri katerih se lahko obiskovalci tudi fotografirajo. Slika pa predstavlja dva smrtna greha – Pohoto in Pohlep.
Leta 1992 rojena Ana Jagodic je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo sočasno študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Akademiji za vizualno umetnost AVA v Ljubljani. Je umetnica mlajše generacije, ki se s svojim novonastalim slikarskim opusom predstavlja pod psevdonimom Ana à Deux. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v Sloveniji, na Švedskem, v Nemčiji ter Avstriji. Svoja dela je med drugim razstavljala na bienalu sodobne umetnosti OpenArt na Švedskem, v okviru platforme za sodobno umetnost Ostrale v Nemčiji in leta 2015 prejela nagrado Art Essl Award, ki jo Muzej Essl iz Klosterneuburga pri Dunaju podeljuje študentom umetnosti iz srednje Evrope. Diplomski študij je tega leta opravila na Akademiji za vizualno umetnost (AVA), vzporedno pa likovno izrazne možnosti raziskuje na magistrskem študiju slikarstva na ALUO.
Avtor: Miro Pivar; Foto: video: Miro Pivar
