V Knjižnici Domžale je od četrtka, 30. januarja 2025, pa do srede, 19. februarja 2025, na ogled razstava Knjiga in črka. Razstava prikazuje različne sklope knjigoveškega dela – od materialov, ki se uporabljajo pri vezavi in popravilu knjig do orodja in raznih pripomočkov za delo ter kaligrafska pisava. Ustvarjalca razstave knjigovez Igor Kužnik in kaligrafinja Loredana Zega, sta na ogled postavlla svoje delo, ki ga s strastjo in predanostjo opravljata vse svoje življenje. Na razstavnem prostoru so v vitrinah prikazani materiali in različne vrvice za šivanje knjižnih blokov, sledijo jim zelo stara ročna orodja, ki pa so še vedno uporabna pri knjigoveškem delu. V nadaljevanju so predstavljeni različni načini vezav – koptska, spiralna, japonska in druge. Razstavljena je tudi zelo lepo obnovljena Knjiga vzorcev kit iz slamnikarske tovarne bratov Oberwalder iz leta 1912, prikazan je zlatotisk, stroj za tanjšanje usnja in različni unikatni izdelki ter mini knjige, ki jih izdeluje Igor. Igorjeve knjigoveške naprave, nekatere z zgodovinsko vrednostjo, pa ročno vezane knjige in Loredanine kaligrafske umetnine bodo obiskovalce knjižnice popeljale v svet njunega mojstrskega dela, ki ga ne najdemo več na vsakem koraku.
Razstave se je udeležila tudi direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder, ki je predstavila ustvarjalca Igorja in Loredano ter se jima zahvalila za neizbrisljiv pečat njunega dela. Še posebej Igorju Kužniku za zelo lepo obnovljeno knjigo vzorcev kit iz slamnikarske tovarne bratov Oberwalder iz leta 1912. Igor Kužnik namreč obnavlja in šiva že dotrajane knjige ter jim povrne spet staro slavo. Zahvalila se je tudi za dobro sodelovanje Igorja Kužnika z Knjižnico Domžale že vrsto let.
Nekaj besed o razstavi in kako je do nje sploh prišlo, je spregovorila tudi Vojka Sušnik iz Knjižnice Domžale, ki je kot organizatorka ves čas bedela ob postavitvi razstave.
Sledila sta vodena ogleda Igorja Kužnika po svoji strani razstave, kjer je obiskovalcem predstavil stroje in zatem tudi končne prenovljene knjige ter Loredane Zega po svojem delu razstave kaligrafske pisave. Najbolj zanimive so stvari v vitrinah pod slikami, kjer lahko vidite vse mogoče orodje, ki se uporablja pri knjigoveštvu ter tudi končni rezultati tega obnavljanja. Osnovna dejavnost knjigoveza Igorja Kužnika je restavriranje in konzervacija arhivskega gradiva in knjig, izdelava arhivske embalaže, ročna izdelava papirja in miniaturnih knjig, art knjigoveštvo in kaligrafija. Ročna knjigoveška obrt je z uvedbo strojnega knjigoveštva skoraj izumrla. V večini evropskih držav se je ohranilo le majhno število specialistov, ki obvladajo tehniko in umetnost ročnega vezanja, še manj pa je takih, ki se poglabljajo tudi v starejše materiale in načine vezanja. Zato smo lahko še toliko bolj ponosni, da Knjižnica Domžale sodeluje s knjigovezom Igorjem Kužnikom, ki ga poleg dobrega poznavanja obrti, odlikuje tudi senzibilen odnos do knjige in drugega dragocenega gradiva ter težnja po neprestanem izobraževanju in iskanju novih smernic.
Na odprtju razstave nas je knjigovez Igor Kužnik osebno popeljal skozi materiale, stroje in pripomočke, ki se pri njegovem delu uporabljajo. Igor Kužnik je ob razstavljenih eksponatih, orodju in knjigah povedal, da so uporabniki njegovih storitev predvsem knjižnice, šole, sodišča, zemljiške knjige in nekatera ministrstva. Pri svojem delu želi namreč poudariti ročno delo. Neprestano se trudi izboljševati in razvijati tehnologijo vezave, da ne bi prihajalo do ponovnega razpada knjig. Vodilo pri popravilu je čim bolj ohraniti prvotno obliko.
Loredana Zega je predana samostojna kaligrafinja in umetnica z bogato ustvarjalno energijo in močno strastjo do dela. S čudovito umetnostjo lepopisja in plesa je povezana že od zgodnjih, osnovnošolskih let. Kot je dejala Loredana, je za to »kriva« njena teta, ki je obiskovala oblikovno šolo in je družini pošiljala voščilnice s prelepo pisavo in tako se je vnela ljubezen do ročno napisanih črk. Njena prva učiteljica je bila torej teta, pa seveda knjige. V tedanjem času je ustvarila baklo za Papeža Janeza Pavla II ter osvojila naslov državne prvakinje v latinsko-ameriških plesih, v istem obdobju! Po končani gimnaziji je napisala sedem delovnih zvezkov za učenje kaligrafskih pisav, po katerih je predala znanje več kot 2500 ljudem iz celotne Slovenije. Leta 2007 je pod okriljem Denisa Browna, vodilnega kaligrafa v svetovnem merilu, močno napredovala in postala članica združenja angleških kaligrafskih mojstrov CLAS – Calligraphy Lettering Art Society. Na skupinskih razstavah združenja CLAS v Britanski knjižnici, je že večkrat osvojila prestižne naslove za svoja umetniška dela. Leta 2013 je dokončala Angleško Nacionalno Kaligrafsko Diplomo z odlično oceno. Od tu pa se je pričela njena pot po celem svetu. Najprej z delavnicami v Namčiji, potem pa še na Finskem, Švedskem, v Angliji, Italiji, Belgiji,v Ameriki (San Francisco, Los Angeles, Portland, New York), Kanadi (Calgary, montreal, Ottawa) in v Mexico City-u …
Med svoje največje dosežke šteje dela za Narodno Galerijo Slovenije, Arhiv RS, 1. nagrado na prestižni kaligrafski razstavi v Westerloo-ju, v Belgiji, uprizoritev avtorskega Muzikala “A day of a calligrapher” v San Franciscu, pa jumbo plakat (12 x 16 m) za muzej pisave Bartlhaus v Avstriji in še bi lahko naštevali. Najbolj odmevna pa je vsekakor reklama ,ki ga je posnela za pivo Guinness. Njena pot je prepletena s popisanimi stenami, odrskim performansom, ustvarjanjem kaligrafskih skulptur iz lesa in pleksi stekla, iluminiranih – moderno ali srednjeveško pozlačenih inicialk …Njeno življenje je sestavljeno iz nešteto prelepih črk, ki dajejo opazovalcu zvrhano mero navdiha in občudovanja. Kaligrafska peresa ter ploščati čopiči različnih velikosti so stalni spremljevalci Loredane Zega iz Lokavca nad Ajdovščino že več kot 30 let. Leta 2014 je z odliko pridobila tretjo stopnjo nacionalne kaligrafske diplome v Londonu ter se pridružila svetovnemu združenju profesionalnih kaligrafov. Predava in izobražuje v tujini, med drugim je navdušila tudi pisatelja Paula Coelha.
“Kaligrafija, kot katerakoli druga stvar, ne pride sama od sebe. Potrebno jo je negovati, si vzeti zanjo čas in se ji predati. Črke zahtevajo celotno osebo. To je, kot bi rezali z nožem. Ko režete, pazite, da se ne urežete. Ko pišete črko, je enako. Če ste medtem z mislimi drugje, se boste zmotili. Zato večkrat slišimo, da je kaligrafija meditacija. Biti v trenutku. To je smisel življenja. To je smisel kaligrafije,” je jedrnata Loredana Zega. “Skozi leta poučevanja pisave copperplate sem razvila posebno metodo, ki se začne s svinčnikom ali barvico. To pripomore k temu, da preden vzamemo v roke kaligrafsko pero, pridobimo občutek pritiskanja in spuščanja pritiska na podlago,” razloži o svojih pedagoških prijemih.
Najraje se tako prepusti domišljiji in neomejeni količini barv ter prostora na lesenih površinah, asfaltu, stenah, fasadah hiš. Slike nato natisne na arhivski papir.
Njene črke so unikatne, posebne in neponovljive, s katerimi je obogatila marsikatero slovensko in tujo stavbo, restavracijo, hotel, hišo. “Ne verjamem v talente, ampak v strast, v ljubezen do nečesa, ki je tako močna, da te vodi naprej po poti uspeha,” zatrjuje. Tuje ji ni niti ustvarjanje z metlo.
Skratka, ustvarjalca razstave Loredana Zega in Igor Kužnika, kaligrafinja in knjigovez, vam na ogled postavljata delček svojega dela, ki ga s strastjo in predanostjo opravljata vse svoje življenje. Več pa video posnetku.
Razstava bo odrta do 19. februarja 2025.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
