Pri spoju vizualnega in verbalnega nastane nova, svojstvena geometrija barve in zvoka. Temu bi lahko rekli geometrija barve in zvoka. Nekateri temu pravijo matrica življenja – spoj različnih čutenj. Dotik ni ločen od zvoka, zvok ni ločen od slike, slika ni ločena od dotika. V vsem je prisotna neka geometrija, primarni vzorec sveta.
Da bi bilo to mogoče prenesti gledalcu, je treba upoštevati številne elemente, ki so vsi enako pomembni: geometrijo, števne vrednosti, barvo in kakovost barvil, zakonitosti človekovega zaznavanja in še mnogo več. Prav tako ni vseeno, s čim slikaš, in ni vseeno, kako slikaš. V njenem raziskovanju jo je pot vodila k Leonardu da Vinciju, geniju, ki je v slikah iskal svetlobo izza senc. Zato je pogosto ustvaril dve sliki istega motiva. Iskal je svetlobo, ki preseva skozi barve in njihovo preobrazbo v svetlobi. Ko je dojela, kako je to počel, je nastala nova tehnika slikanja – slikanje s svetlobo. To pomeni slikanje s tankimi plastmi čiste barve, tako da se ohranja prvotna vibracija pigmenta – da barva žari. Da bi bilo to mogoče, je treba slikati iz občutka, ne iz spomina. Vsebina slike je pravzaprav popolnoma nepomembna. Prava vsebina je skrita v kompoziciji, tehniki in spretnosti slikarjevega telesa, da prenese tisto, kar je želel sporočiti.
V Galeriji Domžale so v četrtek, 15. maja 2025, odprli razstavo vsestranske Kiki Klimt – samozaposlene v kulturi, slikarke, kiparke, ilustratorke, oblikovalke in pedagoginje. Pogovor z umetnico je vodil Jurij Smole, akademski kipar, ki je uvodoma kritično opozoril na volivce, ki so na nedeljskem referendumu glasovali proti kulturi in umetnosti.
Kiki Klimt, katere dela večinoma izhajajo iz sanjskega in mitičnega sveta, polnega znakov, namigov, arhetipskih podob in težko doumljive geometrije, se izraža v risarskih tehnikah, akvarelu, sepiji, tušu in transfernih tehnikah. Te izjemno spretno uporablja za sugeriranje čudovitih sanjskih zgodb in situacij, ki se dotikajo naših želja, nagnjenj ter morda mnogo neznanega, skritega v nas. Kot je v pogovoru dejala umetnica Kiki Klimt, slikanje ni le obvladovanje kompozicije, barv, likovne teorije in mnogih drugih prvin, temveč predvsem zmožnost obvladovanja vsebin. Te so v zadnjih — recimo stotih — letih postajale vse bolj abstraktne, kar pa ni nujno glavno gonilo sprememb in premikov iz figuralike. K temu so mnogokrat odločilno prispevale umetnice — temeljito in pogumno.
Na razstavo je Kiki Klimt prinesla tudi sveže natisnjene knjige, v katerih slikovito in nazorno predstavlja izdelavo svoje nove slikarske tehnike. Vsaki njeni sliki namreč stoji ob strani natančna shema kompozicije in barv, ki temelji na pitagorejski geometriji, kemiji, matematiki ter njenih lastnih umetniških in raziskovalnih spoznanjih. Pričujoča razstava tako ponuja zelo zanimiv in samosvoj odvod, poln nenavadnih podob in skrivnostnih vsebin.
“Sveta geometrija”, kot jo imenuje umetnica, je pravzaprav veda o prostoru, ki pojasnjuje ustroj stvarstva. Geometrija in vizualna komunikacija sta človeku že od nekdaj služili kot orodji za razumevanje sveta. Zato je ključno, kako gledamo sliko — z njo moramo vzpostaviti odnos, da nam spregovori. Tako kot pri ljudeh – šele ko z nekom vzpostavimo stik, lahko nastane pogovor. Poleg števil je to ena najabstraktnejših in najčistejših oblik prenosa misli od enega človeka do drugega.
Kiki Klimt je umetnica, ki vstopa v arhaična izročila in jih interpretira na sodoben način. Vzorov v sodobni umetnosti ni težko najti, toda likovne interpretacije mitičnih, mističnih in hermetičnih besedil se Kiki loteva inovativno – morda celo od daleč – skozi prizmo sodobnih medijev.
Portreti, ki jih razstavlja na tej razstavi, predstavljajo novo etapo njenega ustvarjanja. Uporablja zanimive in raznolike slikarske nosilce, ki že sami po sebi nosijo sporočilnost. Podobe — portreti — pa so subtilno opremljene z zagonetnimi geometrijskimi vzorci, astrološkimi kartami in jezikovnimi znaki v nam neznanih pisavah. Čeprav so portreti na prvi pogled prepoznavni in privlačni, podobni vsakodnevnim vizualnim dražljajem, jim prav te zagonetke vdihnejo globljo, drugačno vsebino.
Na nekaterih slikah je tudi do osemdeset slojev barv in odtenkov, da končna podoba dobi tisto žarečo intenzivnost, ki jo občutimo že na prvi pogled. Na ta način Kiki Klimt preobraža izvorne vsebine in jih umešča v znane podobe — tiste, ki jih vsak dan vidimo v ogledalu — ter jim kot vila sojenica zariše dogodke, ki so se že zgodili ali pa se še bodo.
Kot pravi umetnica:
Enak odnos lahko vzpostavi tudi gledalec s sliko — in takrat mu slika pove o moji poti v kreacijo. O poti, ki sem jo prehodila, ko sem jo odkrivala, raziskovala, se čudila in razumela. Nekatere zgodbe so kratke, druge se nikoli ne končajo. Takšne slike lahko gledamo znova in znova — in vsakič nam razkrijejo še en, čisto nov delček popotovanja. Zato slikarstvo ni cilj, ampak pot.
S Kikino razstavo se zaključuje razstavna sezona 2024/2025 v Galeriji Domžale. Draga publika, vabljeni, da se s temi edinstvenimi umetninami pustite zapeljati v poletje in vsak zase odkrijete svojo Veliko Arkano.
Razstava bo na ogled do 5. junija 2025.
Prijazno vabljeni!
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
