Odprtje fotografske razstave Močvirje je vir moči

V Občini Domžale so od lanskega maja bogatejši za nov krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Kljub zavedanju o pomenu ohranitve mokrišč pa del tega področja – gozd in mokrišče Želodnik ostaja nezavarovan in preti mu izgradnja nove poslovne cone. Da bi Terra anima predstavili močvirje Blate in Mlake, so skupaj s Fotoklub Mavrica izvedli foto natečaj “Močvirja, jih želimo ohraniti?” Izbrali so 22 fotografij, ki si jih lahko ogledate na ploščadi pred Vele.

V ponedeljek, 4. marca 2024 (na dan zapuščenih in pozabljenih živali), je pred Športno dvorano Domžale potekalo odprtje fotografske razstave »Močvirje je vir moči«, hkrati pa so pripravili tiskovno konferenco o pomembnosti ohranjanja mokrišč. Na odprtju razstave pred Športno dvorano so na kratko spregovorili županja mag. Renata Kosec, Anton Komat, Maja Brozovič in Špela Kaplja. Za pesmi o naravi je poskrbela mlada pevka Brina Manja Slak.

Pobudnica in organizatorka razstave, društvo Terra Anima, je obenem tudi pobudnica civilne iniciative za ohranitev Želodnika. S pričujočo razstavo in tiskovno konferenco, želijo javnost ozavestiti o pomenu ohranitve mokrišč v širšem pomenu. Na primeru Želodnika želijo postaviti vsesplošno vprašanje kako želimo z mokrišči v Sloveniji ravnati v prihodnosti. Med govorci je bila tudi Maja Brozovič, iz občine Trzin, ki je spregovorila o tem, kako si ta občina zdaj, ko so izgubili večino mokrišč, prizadeva za njihovo ohranitev. Nekaj besed pa je spregovoril tudi dolgoletni novinar, ki je za RTV pokrival območje nekdanje Občine Domžale, Miro Štebe.

V svojem nagovoru je županja Občine Domžale mag. Renata Kosec spregovorila o pomenu močvirij v lokalnem okolju in širše ter izrazila podporo prizadevanjem za njihovo ohranjanje. Pohvalila je pevko Brino Manjo Slak, ki je v uvodu zapela odlično pesem o naravi. Z zanimanjem si je skupaj z ostalimi obiskovalci ogledala razstavo odličnih fotografij, s katero si v društvu Terra Anima prizadevajo za ozaveščanje javnosti o močvirjih in njihovi pomembni vlogi.

S poučno pravljico je nagovorila Špela Kaplja iz društva za poglobljeno ekologijo Terra Anima in tako izpostavila pomembno povezanost človeka z naravo.   Z vsakim sprehodom v naravo, posebno v mokrišča, se počutimo zelo majhne, saj so mokrišča nekaj velikega, veličastnega, kjer življenje teče svojo pot, dokler vanj ne poseže človek s stroji.  Ob obisku mokrišča človek začuti skrivnostno opojnost in neverjetno usklajenost delovanja tega sistema. Mokrišča obiskovalca zvabijo v svoj krog delovanja, kjer obiskovalec spozna, da ni potrebno storiti nič, da v mokriščih teče vse tako kot treba, brez vsakega poseganja in nadzora. Zemlja je živo bitje,  in ekosistemi so njeni organi, gore in skalovje so njene kosti, reke pa kot žile v človeškem telesu. Zato so mokrišča ledvice, so naravne čistilne naprave, ki prečiščujejo vodo in bogatijo podtalnico. Tu je shranjena naša življenjska sila.

Naravovarstvenik in pisec Anton Komat je v svojem nagovoru spregovoril o tesni povezanosti lokalnega okolja z močvirji skozi zgodovino, ki je prepoznavna tudi iz imen.  Sodobni svet se je z tehnologijo in razvojem ter virtualnim svetom odtujil od naravnega sveta. Z spremenjenim odnosom do narave se je drastično spremenil tudi način življenja, ki se v sedanjem času kaže na vseh ravneh človeškega obstoja. V naravi se krepi domišljija, ki ji dandanes med otroci primanjkuje. V močvirjih potihne hrup ponorelega sveta, pozornost se umiri, tam se rojevajo sanje in krepi pogum. Tam se premagujejo strahovi in nastajajo nove zgodbe. V močvirjih obiskovalec najde pot v naravo, srečajo in spoznajo se s srčnostjo, sodelovanjem in prepletenostjo naravnega sveta. Obregnil pa se je tudi ob nestrokovno češčenje struge Kamniške Bistrice, ki se dogaja v teh dneh, s tem posegom pa se drastično uničuje eko sistem ob obrežju te reke.

Maja Brozovič, z Zavoda za varstvo okolja in narave OE Kranj in zunanja sodelavka Občine Trzin, pa je spregovorila o tem, kako se v Trzinu, kjer so v preteklosti izgubili veliko mokrišč, zavzemajo in trudijo za ohranitev in zavarovanje mokrišč, ki jih še imajo. Tako je spregovorila o uničenju mokrišč, kjer so kraljevali žerjavčki, močvirske logarice, ki jih ima Občina Trzin celo v svojem grbu. Teh mokrišč je ostalo sedaj bore malo, tako pa tudi žerjavčkov, ki jih najdemo samo še na skritih kotičkih mokrišč.

Nekaj besed je spregovoril tudi dolgoletni upokojeni novinar RTV SLO, ki je dolga leta pokrival s prispevki celotno območje nekdanje Občine Domžale, Miro Štebe, kjer je podal nekaj mnenj za ohranitev zadnjih malih mokrišč v Občini Trzin, kjer so se spet začeli pojavljati žerjavčki. Občina Trzin si v zadnjih letih močno prizadeva, da bi ta mokrišča ohranili v čim večjem obsegu, da bi obiskovalci teh skritih kotičkov v gozdnatem področju lahko uživali ob pogledu na eko sistem, ki je pred leti skoraj izginil.

V tem času se je začela žabja selitev iz močvirij v jezera, zato Društvo Terra Anima in Občina Domžale ob tej priložnosti naprošata občanke in občane, da bodo pozorni pri vožnji na odsekih, kjer žabice prečkajo cestišče. V večernih urah pri ribniku Črnelo in pri Ihanu v teh dneh že poteka prenašanje dvoživk, ki se mu bodo  pridružili tudi predstavniki Občine Domžale. Ker se žabice selijo večinoma ponoči, se prostovoljci zbirajo ob 18.30, osvetljeni z odsevnimi jopiči, zato je previdnost potrebna, saj se žabice prenašajo preko cest.

Razstava fotografij, ki jih dopolnjujejo pesmi in zapisi poezije in navdihujoči citati, bo na ogled vse do 4. aprila 2024. Vabljeni!

Avtor: Miro Pivar, Foto, video: Simona Pivar