»Ustvarjalnost Marka Glavača, akademskega kiparja, zaznamuje prepletanje kiparskih form z novomedijskimi pristopi, s čimer umetnik že v začetni fazi procesa ustvarjanja umetnine nakazuje na združevanje dveh na videz diametralnih polov, ki pogosto odzvanjata tudi v sami vsebini umetniških del. Umetniško izkušnjo nam Marko Glavač ponudi na vsakemu razumljiv, sodoben način: interaktivno, z digitalno in interaktivno tehniko ter na klasičen način: s kiparskim modernizmom prastarih kiparskih materialov v neposredni govorici in simbolizmu. Ukvarja se s preteklostjo in prihodnostjo hkrati, združuje materialno in nematerialno, arhaično in sodobno, oprijemljivo in neoprijemljivo, končno in neskončno, dotaknjeno in nedotaknjeno. Ustvarjalni navdih črpa iz neokrnjene narave kočevskih pragozdov, katerih vlogo in pomen poskuša materializirati v umetniških objektih in artefaktih,« je v uvodu v pogovor ob odprtju razstave predstavil Marka Glavača Jurij Smole.
V Galeriji Domžale je v četrtek, 14. marca 2024 potekalo odprtje razstave akademskega kiparja Marka Glavača, kjer si bo obiskovalec, lahko ogledal zanimive predmete od afengunca, roga iz Makedonskega belega marmorja z pridodatkom bakrene umetnine, botanične sonde, v kateri se pretaka živa voda iz pragozda Krokar v kočevskem pragozdu, ki napaja in ohranja pri življenju bukev in smreko iz pragozda, zanimiv instrument s šestimi strunami, kovinski stolp, leseni oporniki, deblo, … Z razstavljenimi deli Marko Glavač problematizira odnos sodobne družbe do pramaterije, ki bo zaradi človekove pretirane samozavesti in prepričanosti v neodvisnost in samozadostnost kmalu postala neotipljiva preteklost. Vse to pa je podprto z video vsebinami na velikih televizorjih, kjer se vrti vsebina drugega dela Markovega udejstvovanja. Odprtje razstave je vodil akademski kipar Jurij Smole, za presenečenje razstavljalca Marka Glavača pa so po posredovanju njegove hčerke poskrbeli trobentači iz Novega Mesta. Nastopili so namreč učenci šole za trobente, ki jih je vodil prof. Franc Žugelj.
Več kot s klasičnim kiparstvom se Marko ukvarja z novomedijsko umetnostjo, tema ustvarjanja je še posebno v njegovih zadnjih delih, vezana na gozd in naravo. Umetniški objekti tako učinkujejo kot podobe preteklosti, sedanjosti in prihodnosti hkrati, opominjajo na odnos človeka do narave v preteklosti, opozarjajo na spremembe in posledice, ki jih prinaša sodobno družbeno ravnanje, obenem pa ponujajo inovativne rešitve za prihodnost. Dotika se različnih področij, ki vodijo v razmislek o izkoriščanju (pra)materije, črpanju njene notranje energije in k problematiziranju njene prihodnosti. Navezuje se na področje novomedijske umetnosti in videa.
Kot je dejal Marko Glavač, je botanična ali vesoljska sonda nastala v sodelovanju z laboratorijem za robotiko Fakultete za elektrotehniko. Projekt danes nadaljuje in nadgrajuje v sodelovanju z Inštitutom Jožefa Štefana in Fakulteto za računalništvo. Tako se ukvarja z naravo in gozdom, a na drugačen način. Boji pa se, da bomo morali jutri res vse, kar je na svetu vrednega za naš obstoj, zapakirati v sondo, počakati, da se tukaj znorimo do kraja, in nato njeno vsebino pripeljati nazaj. Marko predvsem preizkuša svoj in naš odnos do prostora, ki nas obdarja z izjemnimi naravnimi danostmi, v katerih se sam počuti kot riba v vodi. Narava, v kateri je najraje, mu predstavlja veliko izkušnjo in izjemno ravnotežno silo, s katero najpogosteje ne znamo ravnati, zato ona ravna z nami. Daje nam obilje vsega, po našem skrajnem in nerazumnem razsipništvu pa nam vrača ravnotežje stvari, ki bi nam moralo takoj upogniti glave v široko sprejemanje in globoko izkušnjo. Imamo takšne naravne posebnosti, ki jih v slovenskem prostoru nima nihče, zato je mogoče naša identiteta prav v tem, da se začnemo postavljati v prostor kot nekdo, ki ščiti nekaj primarnega, nekaj, kar ohranja življenje na zemlji. Marko Glavač je zagotovo najbolj prepoznavnih likovnih umetnikov zahodne Dolenjske. S svojimi kiparskimi stvaritvami in slogom, ki postaja vse bolj edinstven, pa je to regionalno mejo že prebil in se v nacionalnem prostoru vse bolj uveljavlja v novi medijski umetnosti. Tudi pod temo umetniškega raziskovanja neokrnjene narave in njene premestitve v obliki interaktivne instalacije v razstavno galerijski podatkovno materializirani habitat.
Stvaritve, na ogled postavljene v galerijskem prostoru z izstopajočo botanično sodno takoj na vhodu, ki v svojem trebuhu nosi fragmente neokrnjene narave iz doline Kolpe oziroma njenega obrobja, z dotikom pragozda Krokar, so seveda sad umetnikovih prizadevanj, uma in rok. In tudi številnih sodelavcev.
Kot je v pogovoru dejal Marko Glavač: »V sondi sta tudi bukev, jelka in Mirtoviški potok. Pripravljena je, da poleti v vesolje, v pričakovanju vrnitve da se na zemlji znorimo in se očiščeni veselimo njenega vnovičnega dotika s stvarstvom,« je avtor razkril poslanstvo vesoljnega plovila.
Razstava prinaša izjemno izkušnjo širine novega, svežega kiparstva, ki nam v celoti in detajlih nudi užitek in globoko interpretacijo sodobnega sveta, hkrati pa nas vabi v resno meditacijo o tem, kar se z nami dogaja.
Razstava bo na ogled postavljena od 14. marca do 4. aprila 2024.
Vabljeni.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
