Kozolec – naša etnološka dediščina

»Tako se njiva dvakrat na leto preorje, to se namreč v drugih deželah, to je v sosednjih, ne dogaja. Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po deželi naredili tako imenovane kozolce, to je ogredje. Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti, da bi se sušilo na polju, kakor je navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti ker se tu polje, brž ko je požeto, znova preorje in poseje, kakor je bilo prej omenjeno.« (Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)

Poleti smo v Knjižnici Domžale objavili razpis za fotografski natečaj z naslovom Kozolec – naša etnološka dediščina. Na razpis se je odzvalo dvanajst ljubiteljev fotografije, ki so kozolce fotografirali v Domžalah in okoliških občinah. Vsak izmed njih je poslal več fotografij, med katerimi smo izbrali tri najboljše:

1. mesto

Radenko Malić

2. mesto

Suzana Kokotec

3. mesto

Peter Rojc

Razstava fotografij vseh sodelujočih je na ogled v dvorani Knjižnice Domžale od 19. oktobra. Žal so se v tem času zaradi epidemije razmere spremenile in ogled v dvorani do ponovnega odprtja knjižnice ni možen. Lahko pa si fotografije z razstave ogledate v tem prispevku.

Kozolec je naša nacionalna posebnost. V taki obliki ga najdemo le še na jugu Avstrije in ponekod v Italiji, največkrat prav tam, kjer so živeli Slovenci. Kozolec je dokaz, kako domiseln je bil slovenski kmečki človek. Iz lesa, ki ga je naša narava polna, je napravil napravo za sušenje pridelkov in shranjevanje kmečkih strojev in pri tem uporabil naravne vire, kot sta veter in sonce.

Prav bi bilo, da bi naredili več za ohranitev slovenskega kozolca, saj se zelo lepo zlije z našo pokrajino. S fotografskim natečajem smo želeli spomniti na to našo čudovito etnološko dediščino. Vsem, ki ste sodelovali na natečaju, se iskreno zahvaljujemo, saj ste nam s tem pomagali obogatiti našo domoznansko zbirko. Vabimo vas, da še naprej sodelujete z nami.

Vabljeni na razstavo

Kristina Galun, Knjižnica Domžale