Kamniške vezilje se predstavijo

Budarjeva domačije je edinstven živi muzej življenja naših prednikov. Obnovljena in spomeniško zaščitena je v lasti Občine Kamnik, ime pa nosi po zadnjem lastniku, Cvetu Budnarju. Mala vrhhlevna, delno pozidana in delno lesena hiša, je prislonjena v breg tako, da je gank z južno fasado vedno obsijan s soncem. Domačija predstavlja stegnjeni dom takratnega srednje velikega kmeta. Prvotno je imela hiša le dva prostora; hišo in vežo s črno kuhinjo, kasneje so ji dodali še kamro, tako ista streha združuje bivalni del in gospodarsko poslopje.

Danes je hiša živi muzej, ki s svojo več sto let staro podobo ohranja izročilo starih kmečkih hiš in preprostega načina življenja na vasi. Črna kuhinja z odprtim ognjiščem, iz katere se še vedno kadi, kmečka izba ali ''hiša'' z javorjevo mizo in bohkovim kotom, klopjo okrog in okrog, špampetom, metrgo so le nekatere od posebnosti, ki zaznamujejo domačijo.

»Dovolite nam, da vas pospremimo v hišo in da v naši družbi doživite utrinek življenja naših babic in dedkov.« Tako vabijo na svoji spletni strani.

In smo šli. Na ogled razstave, ki so jo že dva dni postavljale zanesenjakinje kamniške vezilje. Že precej dni prej je bilo potrebno izbrati lepo izvezene peče, namizne prtičke, okvirjene vezene prtičke v obliki slik. Pred vrati domačije nas je glas harmonike vabil v hišo, kjer je zadišalo po domače. Vonj narezanih salam se je pomešal z vonjem dima. Sprejeli so nas oskrbnica Budnarjeve domačije Olga Pirš ter predsednik Turističnega društva Kamnik Grega Ugovšek s sestro Martino.

Počasi so prišli še ostali obiskovalci na odprtje razstave, kjer so nas že čakali razstavljeni izdelki pridnih in spretnih rok vezilj, vodi jih mentorica Majda Vavpotič, ki jih uči izdelovati rešileje ter vezenje in izdelavo peče. Pridružile so se nam tudi vezilje peč Marinka Hribar, Majda Štrajhar, Sonja Bezovšek, Mira Rode, Jožica Fric ter Marcela Cerar, ki je prispevala največ vezenih peč za razstavo.

Predsednik TD Kamnik nas je v uvodu lepo pozdravil, zatem pa so spregovorile vezilje o svojem delu. Angela Jagodic nam je nazorno pripovedovala svoje izkušnje z vezenjem, vodenjem ljudskih pevk in še mnogo stvari smo izvedeli. Ne rečejo ji zaman zlate roke, ki vlečejo rdečo nit na prireditvah. Svoje bogato znanje nam je v besedi posredovala tudi Kostumografinja za folklorne skupine in specialistka za rekonstrukcijo starih oblačil Tadeja Pance, zatem pa so nam zapele ljudske pevke Predice.

Po kulturnem programu smo si ogledali bogastvo izročilne kulturne dediščine vezenin, peč in prtov, ki so jih razstavili v spodnjih prostorih.

Po ogledu je sledilo druženje v zgornji sobi ob slastnem pecivu in domačih mesninah, Ljudske pevke pa so nam zapele še nekaj pesmi in povedale nekaj anekdot z njihovega začetka.

Budnarjeva muzejska hiša je odprta vsako soboto in nedeljo od 14.-17. ure oziroma po dogovoru.