Izven okvirja z Godbo Domžale

Godba Domžale je eno izmed bolj vidnih kulturnih društev v občini Domžale. To velja še posebej za leto 2024, ko društvo praznuje že 140 let neprekinjenega delovanja. Ob svojem jubileju so si zastavili ogromne zalogaje, s katerimi želijo občinstvu in sokrajanom predstaviti godbeni način življenja iz najrazličnejših zornih kotov.

V sredo, 22. maja 2024, so ob 18. uri v Slamnikarskem muzeju Domžale godbenice in godbeniki pripravili čudovit kulturno nostalgični preplet. Potekal je že četrti Srčni pogovor, torej okrogla miza s temami, ki se nanašajo na Godbo Domžale, ki pa je tokrat služil predvsem kot otvoritev in pogovor o godbeni razstavi ob 140-letnici društva.

Voditelj Matej Primožič je tokrat k pogovoru povabil umetnice in kulturnice, ki strokovno delujejo vsaka na svojem področju, vsaka pa je na svoj način pripomogla k temu, da je razstava z naslovom Izven okvirja ugledala luč sveta. Za mikrofon so poprijele Adela Pukl, Polona Mežnar, Klara Jurkovič, Mateja Štrajhar ter Katarina Rus Krušelj. V uvodnem delu dogodka sta nekaj besed o vsebini razstave povedali še Teja Šabec in Eva Štrekelj, godbenici, ki sta aktivno sodelovali v idejnem snovanju razstave.

Pogovor se je pričel z ozirom nazaj, v preteklost. Natančneje v leto 2014, ko je godba praznovala 10 let mlajši jubilej, pri katerem so Klara, Mateja in Adela že sodelovale. Adela Pukl je zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju in s svojimi izkušnjami ter žarom nekdanje godbenice je ob 130-letnici pripravila krasno razstavo. Pove, da je bil to sicer zahteven ampak njej osebno zelo pomemben projekt. Z veseljem je svoje nasvete delila tudi z mlajšo generacijo, ki se je snovanja razstave lotila v začetku letošnjega leta. Čeprav sama ni več del godbenih vrst, pravi da jo s seboj še vedno nosi v srcu. Vedno rada prisluhne glasbi pihalnih orkestrov, spominja se, kako tesno je bila povezana s sogodbeniki. Tudi na svoji profesionalni poti je poskrbela, da glas o Godbi Domžale seže v deveto vas, saj je poskrbela za vpis svoje matične godbe na seznam nosilcev nesnovne kulturne dediščine godbeništva.

Mateja Štrajhar je sicer kot glavna urednica Modrih novic izredno vešča v oblikovanju revijskih publicističnih del. Povedala pa je, da je oblikovanje časopisa čisto drugačen svet, s katerim se je prvič soočila pred desetimi leti. Tako takrat kot letos je bila glavna nosilka projekta Godbeni časopis – tiskovine, ki je izšla kot priloga Slamniku v mesecu aprilu. Kljub temu, da je to obsežno in intenzivno delo, jo je v preteklosti tako napolnilo z zadovoljstvom, da je k stvari pristopila tudi letos. »Vse se začne z zbiranjem idej za godbene vsebine, koga kaj vprašati, kaj vse godba je. Toda na neki točki je potrebno nehati plavati v idejah in začeti s konkretnim pisanjem, zbiranjem izjav, fotografiranjem. Roki v tiskarnah so sveti,« se je namuznila. Sama z glasbenimi vodami sicer ni imela kaj dosti stika, zato se je ob intervjujih s člani naučila ogromno novih stvari. »Najlepši povzetek bistva godbe je podal komaj 20-letni tolkalec Enej Nik Juran,« pravi. »Bistvo godbe je glasba, a hkrati ta ni bistvena za delovanje godbe. Bistveni so tesni odnosi med člani.«

Klara Jurkovič je kot klarinetistka del Godbe Domžale že od leta 2009. Poleg igranja inštrumenta v KD Godba Domžale opravlja unikatno in neprecenljivo vlogo grafične oblikovalke. Pred desetimi leti je kot študentka pri postavljanju takratne razstave in izdaji godbenega časopisa sodelovala bolj iz ozadja. Letos pa je bila glavna nosilka grafične podobe jubilejnega logotipa, godbenega časopisa, promocijskega materiala, godbenih koledarjev, oblikovanja razstave in še bi lahko naštevali. Tako dodelano grafično podobo kot jo ima Godba Domžale ima redkokatero društvo. Ponaša se z unikatno »virtualno družino« – tremi risanimi liki, ki predstavljajo različne segmente delovanja Godbe Domžale. To so Franček, Tinka Osminka ter Bigi, ki je nam je pridružil letos. Klara je oblikovala tudi letošnji »merch« – godbene džezve in skodelice, ki jih bo moč kupiti 1.6.2024 na dogodku Pozdrav iz Domžal, ogledate pa si jih lahko že ob obisku razstave. Klara je sicer uspešna podjetnica z vedno večjo mrežo strank. Ob Matejevem hudomušnem vprašanju kakšna stranka je godba, je Klara po nekaj nasmehih priznala, da tukaj zares lahko izraža svojo kreativnost brez omejitev in da ji je ustvarjanje za godbo ena izmed glavnih prioritet.

Katarina Rus Krušelj je koordinatorka in organizatorka muzejske dejavnosti v Kulturnem domu Franca Bernika. Povedala je, da sta slamnikarstvo in domžalsko godbeništvo prepletena na več nivojih. Delita si stavbo, na Kajuhovi 5 se nahajata tako godbeni dom kot Slamnikarski muzej. Ta bo dajal domovanje godbeni razstavi vse do 15.9.2024. Slamnik je del letne uniforme domžalskih godbenikov. Društvi si pogosto podata roko na vsakoletnih kulturnih prireditvah v občini Domžale. Eden izmed plodov kvalitetnega sodelovanja bo prireditev Pozdrav iz Domžal, ki bo obeležila tako okrogli 10. Slamnikarski sejem kot 140. obletnico KD Godba Domžale.

Glavna nosilka in organizatorka dogajanja ob 140-letnici je flavtistka Polona Mežnar. Razložila je, da se je za slogan »Godba s srcem«, pod katerim potekajo vsi letošnji dogodki, odločila zaradi simbolike ljubezni do glasbe, povezanosti društva, prijateljstva in godbene srčnosti. To odraža tudi zasnova razstave, katere osrednji del je veliko srce s foto utrinki godbenega dogajanja.

Ob koncu prijetnega večera je predsedniku Godbe Domžale Jožetu Pavliju pripadla čast otvoritve razstave z naslovom Izven okvirja. Voditelj večera je povabil vse obiskovalce k spremljanju vrhunca godbenega dogajanja v prihajajočem tednu:

– Slavnostna akademija ob 140-letnici Godbe Domžale: 30.5.2024 ob 19. uri v KD Franca Bernika

– Slavnostni koncert Godbe Domžale ob 140-letnici z gostoma Raiven in Slovenski oktet: 31.5.2024 ob 20:30 v Poletnem gledališču Studenec

– Pozdrav iz Domžal – druženje ob 140. obletnici KD Godba Domžale in 10. Slamnikarskem sejmu: 1.6.2024 od 9. ure dalje v občinskem parku

Lepo vabljeni po košček kulture, ki ga ponujamo ob našem slavju, ter k ogledu razstave, ki bo v Slamnikarskem muzeju na voljo vse do 15.9.2024.

Avtor: Anja Mihelčič; Foto: Rok Majhenič