Izjemno bogata fotografska dediščina Petra Nagliča (1883 – 1959) iz Šmarce, sedaj na ogled tudi širši javnosti
V današnjih časih lahko zatrdimo, da skoraj ni nobenega trenutka v našem življenju, da ga ne bi zabeležili s fotografijo ali video posnetkom. Bili pa so časi, ko ni bilo tako, saj ni bilo fotoaparatov in kamer. Kakšen dogodek, osebo ali stavbo so ovekovečili slikarji in poskrbeli, da lahko danes vidimo kako je bilo takrat. Šele z razvojem fotografije, pa smo dobili pravo dokumentacijo nekega časa, ki se je že zgodil.
Veliko zapuščino več kot deset tisoč kakovostno izdelanih posnetkov, ki so ohranjeni v originalni obliki, je zapustil Peter Naglič (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku, ki je bil kot navdušen amaterski fotograf prisoten skoraj povsod. S svojim fotoaparatom se je dotaknil mnogo ljudi in njihovih usod, posnel pa je tudi različne dogodke, ki nam pričajo o nekdanjem času na naših tleh. Njegovi prvi posnetki so bili posneti še na steklo, kasnejši pa na filmski trak.
Za odkrivanje in vzdrževanje bogate fotografske dediščine Petra Nagliča, je zaslužen njegov vnuk Matjaž Šporar iz Šmarce pri Kamniku, ki je v sredini devetdesetih let na podstrešju njihove družinske hiše odkril dragoceno zbirko več kot deset tisoč kakovostnih fotografij in poskrbel, da bo ohranjena tudi za prihodnje rodove. Prav tako je Matjaž poskrbel, da so fotografije ob 130-letnici rojstva Petra Nagliča, na ogled tudi širši javnosti, saj je bilo pred kratkim v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, odprtje fotografske razstave z naslovom «Od domačega praga do Jeruzalema: Fotografski zapisi Petra Nagliča 1883 – 1959.« Med zapuščino je ohranjenih tudi nekaj osebnih predmetov ter predmetov, povezanih s ščetarsko in fotografsko obrtjo.
Kot navdušen amaterski fotograf je bil Peter Naglič prisoten skoraj vsepovsod. V svoj fotografski objektiv je ujel mnogo obrazov tistega časa, napredek, gradnjo ter duh tistega časa. Med njegovo bogato dediščino se najdejo fotografije gradnje Križank, tramvajske proge v Ljubljani, gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Plečnikovega stadiona, ljubljanskih Žal, izkopavanja mamuta v Nevljah pri Kamniku, žalne slovesnosti ob smrti kralja Aleksandra, prvo romanje Slovencev v Jeruzalem in seveda vse tisto, kar se je dogajalo v Šmarci, Domžalah, Kamniku in okolici. Veliko je fotografiral svoje družinske člane in sovaščane pri različnih opravilih (pri pranju perila, krmljenju kokoši, žetju ovsa in drugih kmečkih opravilih), razvoj družinskega obrtnega podjetja in delo v njem, športne dogodke in seveda bi lahko še naštevali dogodke iz tistega časa, ki jih je ujel v svoj fotografski objektiv in poskrbel, da vsi ti dogodki, ki so že minili, ostajajo ujeti na fotografijah. V njegovi zapuščini je ohranjenih tudi veliko portretov, na katerih so njegovi sorodniki, pomembni možje iz domačega kraja in okolice, razni posebneži in berači.
Za odkrivanje in vzdrževanje bogate fotografske dediščine Petra Nagliča, je zaslužen njegov vnuk Matjaž Šporar iz Šmarce pri Kamniku (na fotografiji).
Peter Naglič se je rodil leta 1883 v Šmarci pri Kamniku. Skupaj z bratom Karlom sta imela uspešno obrtno podjetje, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom. Pri svojem delu pa sta bila zelo inovativna. Kot uspešnega podjetnika iz tiste dobe, so Petra poleg ščetarstva zanimale vse novosti v zvezi s tehniškimi vedami, največ svojega prostega časa pa je posvetil fotografiji. V Šmarci je imel svoj lastni atelje, bil pa je znan tudi zunaj domačega kraja. Ker je bil uspešen podjetnik, je bil za razliko od tedanjih poklicnih fotografov finančno neodvisen pri fotografskem udejstvovanju, tako da se je fotografiji posvetil z dušo. »Peter je bil zanimiva in vsestranska osebnost z visokim standardom človeških vrednot, ki so dandanes vedno večja redkost«, nam pove Marko Šporar.
Skupaj z bratom Karlom sta imela uspešno obrtno podjetje, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani (Metelkova 2, Ljubljana), bo do meseca septembra 2013, na ogled zanimiva dediščina fotografij Petra Nagliča. Že ime razstave pove, da so na ogled zanimive fotografije, ki govorijo o njegovih potovanjih od domačega praga v Šmarci, po bližnjih in daljnih krajih domovine, do tujih dežel, ki jih je obiskoval kot romar. Razstavo si je vsekakor vredno ogledati.
Razstavo fotografij Petra Nagliča in tudi nekaj ohranjenih osebnih predmetov ter predmetov, povezanih s ščetarsko in fotografsko obrtjo si lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
V naši fotogaleriji si lahko ogledate nekaj fotografij Petra Nagliča, ki nam jih je posredoval Matjaž Šporar. Tri med njimi še niso bile objavljene in jih objavljamo ekskluzivno: predstava Orlov v Domžalah, Gradnja nekdanjega znamenitega homškega Prosvetnega doma ter pogled na stari del Nožic.
Fotogalerija:
Predstava Orlov v Domžalah leta 1910.
Gradnja nekdanjega znamenitega homškega Prosvetnega doma, nekje med leti 1914-1918.
Pogled na stari del Nožic iz homškega hriba pred drugo svetovno vojno.
Prosvetni dom na Homcu po prvi svetovni vojni.
Urejanje struge Ljubljanice leta 1934.
Gradnja tramvajske proge na Čopovi ulici v Ljubljani leta 1934.
Gradnja Križank leta 1937.