Izjemne grafike in presenečenja s slikami Mihe Eriča: Isitdo
Pred časom smo bili navajeni obiskovati grafični bienale in občudovati printe ljubljanske grafične šole, odkar pa smo postali bolj kot ne zakotje v žepu, so se tudi te naše navade spremenile. Pa ne samo zaradi spremembe v »moji deželi«, ki jih lahko vidimo na linorezu Miha Eriča, tudi zato, ker je morala nastati pavza in se je zato prekinila tradicija.
Prav prekinitev s tradicijo pa nam je prinesla rojstvo nove, sveže, odbite in vitalne moči, ki je utelešena v obsežnem grafičnem opusu Miha Eriča, umetnika grafika, ki ga je ustvarila glasba sveta. Mihov grafični opus si lahko v prihodnjih dneh ogledate v Galeriji Domžale, kjer bo danes ob 19. uri potekalo odprtje razstave in pogovor z umetnikom, ki ga bo vodil akademski kipar Jurij Smole. Virtualno odprtje razstave si lahko ogledate v videu zgoraj. Na odprtju razstave bo v kulturnem programu kot presenečenje sodeloval duo Aritmija, ki ga sestavljata Tilen Stepišnik in Dino Šemsudin Džopa.
Miha Erič je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (smer ilustracija). Je izjemno plodovit ustvarjalec tako na likovnem kot glasbenem področju. Predstavlja mlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Avtor ima svojevrsten pristop in način ustvarjanja s popotovanjem med fantazijsko in ralistično motiviko ter grotesko vsakdana. Svoje izvirne likovne ideje realizira v tradicionalnih grafičnih tehnikah lesoreza, linoreza in bakroreza.
Po besedah akademskega kiparja Jurija Smoleta imajo motivi, ki naseljujejo Mihove odtise, zanimivo, nenavadno moč: zaradi tehnik, ki jih uporablja, so pred nami od podob panorame preprostega kmečkega življenja do postdizasterskih pokrajin, ki nas s sarkastičnimi in katastrofičnimi situacijami v spremljavi Zajčeve »jate posmehljivih ptic« takoj posrkajo vase in nas v občutkih premikastijo.
“Prav s kombinacijo visokih tiskov: lino-, leso- in bakroreza, z ročnim naknadnim koloriranjem, je Miha zadel svojo veliko izrazno moč, ki gledalca zares posrka v običajno fantastičen motiv. Tudi če je podoba na odtisu/usitdo –veduta ulice, trga, ali krajine, zaradi svojih prvinskih grafičnih značilnosti postane fantastična, nadrealna; v njej se pojavi tista hopperjevska glasna odsotnost človeka in neko napeto pričakovanje dogodka magrittovskega tihožitja. Pogosto se ta dogodek zgodi, ko drugič ali tretjič pogledamo grafiko pred seboj: obstaja nek detajl, ki prevrača prvi vtis, mogoče površen in obremenjen s preveč predvidevanji. Prav tako pa tudi odsotnost tega detajla – ko ga začnemo iskati, pa ga ni, odtis naredi magičen, japonski. Ker so linolesobakrorezi – zgodbe prepletanja robne risbe in modeliranja volumnov s črtami, robovi in ploskvami črne barve, je kasnejše koloriranje zares v sorodu z japonskimi barvnimi lesorezi (ukiyo-e), ker s tem vstopajo v slikarstvo in deloma izstopajo iz grafike,“ je zapisal Smole.
Seveda ne moremo mimo Mihovega iskrenega in žlahtnega humorja, ki je tako dobro zapakiran, a hkrati prisoten v vsakem motivu, četudi je še tako na videz strašen. Enkrat je ta humor preoblečena izjemna perspektiva, drugič prebadanje strogosti formata ali pa preprosto prizor brez roba, ker so to sanje …, ki čedalje bolj postajajo resničnost.
“Poleg izjemnih grafik bodo na razstavi nastopala še presenečenja s slikami, tako, da pridite brez majic – oblekli Vas bomo!“, je še zapisal Smole in dodal: “Inejlbav onzajirp!“
Razstava Mihe Eriča bo v Galeriji Domžale na ogled do 3. junija. Število obiskovalcev in odpiralni čas sproti prilagajajo ukrepom ob pandemiji. Prosijo, da ob obisku Galerije upoštevate priporočila NIJZ, vključno z nošenjem maske.
Miha Ulčar; Foto, video: Miro Pivar
