Dialogi in Čudežna dežela Arven Šakti

Mengeška fotografinja Arven Šakti Kralj Szomi je v dobrih štirinajstih dneh (druga polovica januarja, prva polovica februarja) presenetila kar dvakrat, z dvema razstavama. Najprej se je skupaj z umetnico Sašo Bezjak predstavila v Galeriji Ekonomske fakultete v Ljubljani z razstavo Dialogi I. (Poljubi in koraki), nato pa še samostojno v preddverju Cankarjevega doma. 

Dialogi umetnic Arven Šakti Kralj Szomi in Saše Bezjak – ki se skupno predstavljata kot tandem Sasha v. Shakti – prihajajo v obliki različnih projektov od leta 2013, ter prehajajo v leto 2016 v konkretnejši obliki s prikazi in uvrstitvami v referenčne razstavne programe. Delo umetnic je na videz zelo različno. Saša se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom, umetniškim ročnim delom, Šakti s fotografsko estetiko. Skupaj se lotevata projektov, v katerih postavljata svoja dela v medsebojni dialog v prostoru, kar hkrati poudari in poveže delikatne, intimne in družbeno kritične elementa njunega dela. Razstava Koraki in poljubi v prostorih ljubljanske Galerije Ekonomske fakultete je prva in uvodna materializacija njunih dialogov, ki napoveduje drugi sklop izmenjav med umetnicama, na ogled v letošnjem programu uglednega mariborskega razstavišča Kibla/KiBela.

(Foto: Andrej Nemec)

Saša Bezjak (1971, Maribor) je univerzitetno diplomirana slikarka in kiparka, ki se ukvarja z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami in poučevanjem. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni.

Arven Šakti Kralj Szomi (1974, Kranj) je univerzitetno diplomirana vizualna umetnica, ki se ukvarja s fotografijo in videom, predavateljica in prevajalka strokovnih besedil o umetnosti in oblikovanju iz slovenskega v angleški jezik. Zdaj pripravlja doktorat. V nedavnem obdobju, v obdobju intenzivnega študija in razmišljanja o fotografiji, je že predstavila svoje zadnje izsledke in večplastne podobe na nekaj razstavah po Sloveniji (Nepisane zgodbe, V drhteči luči, Nature morte, Šelest in tišina, Tanka črta), vključno s pregledno razstavo na gradu Podsreda julija in avgusta 2014. Od leta 1998 do danes se je predstavila na vrsti uglednih samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini.

(Foto: Primož Hieng)

Zaključila je študij umetnosti in umetnostne teorije na Goldsmiths’ College, University of London v Veliki Britaniji. Leta 2007 je magistrirala iz videa in fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2004 je samozaposlena v kulturi, nagrajena s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije z merili izjemnosti. Z letom 2015 je postala predavateljica na Fakulteti za dizajn Univerze na Primorskem. Živi in ustvarja v Mengšu.

Drugo razstavo Arven Šakti Kralj Szomi sta pripravila Cankarjev dom Ljubljana in Slovensko društvo likovnih kritikov. Spada v sklop, ki so ga v CD poimenovali Likovni kritiki izbirajo. Tokrat je bilo na ogled eno samo delo mengeške fotografinje z naslovom Čudežna dežela. Izbor in besedilo: Vesna Teržan.

»Fotografija je v svojem bistvu svobodna oblika, na neki način razširjen pogled in zato za nadarjene zanesljiv medij izražanja in ustvarjanja,« je zapisala Teržanova. »Izziva vse tiste svobodnega duha, ki premikajo meje in kršijo konvencije.«

(Foto: Andrej Nemec)

Vesna Teržan piše: »Ob pogledu na prve skice novega cikla fotografij Arven Šakti je v glavi zašumelo, sprožil se je plaz asociacij in predlogi za rešitve so se kar vrstili, Arven Šakti pa je mrzlično pripovedovala zgodbo, na kateri cikel temelji. Smeh, krohot; ja, katera od obeh bo zdaj pisala besedilo in katera bo iz skic ustvarila tisto eno in edino fotografijo, ki bo na steni Cankarjevega doma predstavljala ves cikel? Težka naloga, saj so vse skice prave, četudi variacije na temo, pa vendar v sebi nosijo bistvene kompozicijske in pomenske razlike. In ko tako skupaj rastejo zamisli, se utegnejo vloge in naloge premešati; a pri naju le za nekaj minut – že sva skočili vsaka v svoj ristanc in skok za skokom nazaj v otroštvo, vse do Čudežne dežele iskat Alico.«

Arven Šakti je svojo Alico našla in razgrnila v zamahu fotografske kompozicije, ki odpira vrata nizu interpretacij, še zapiše Teržanova. »Zabrisani, zastrti sledovi lebdečih deklic. Kot da bodo pravkar zdrsnile skozi zajčjo luknjo v svet ogledal, ugank, simbolov, rebusov … in črnina, ki govori o tesnobi, samoti, izgubi in izgubljanju, o sanjah, ki lebdijo med tukaj in tam. Nezavedno sprašuje, a ne ponudi jasnih odgovorov, Arven Šakti jih vztrajno išče. Išče jih tudi v orisovanju časa prehoda iz otroštva v svet odraslih, časa, ko deklica zapušča svet domišljije in se poskuša spoprijeti s stvarnostjo; časa socializacije, ko zapusti domače gnezdo in z aktom iniciacije (izobraževalne ustanove) vstopa v družbo.«