Čebelarski muzej v Radovljici
Staro mestno jedro Radovljice se ponaša s številnimi znamenitostmi in zanimivostmi, saj kot pravijo »Radol’ca blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti, ki nas spominjajo na utrip mesta nekoč in danes«.
Staro mestno jedro je svojo podobo začelo dobivati v 13. stoletju, čeprav osrednji Linhartov trg krasijo čudovito ohranjene meščanske hiše iz 16. in 17. stoletja ter Radovljiška graščina, ki se ponaša tako z zgodovinskimi kot arhitekturnimi znamenitostmi. Poleg tega se v njej nahaja še glasbena šola in čebelarski muzej, ki dajeta utrip zgradbi tudi v sedanjem času. S sodobno razstavo odstira izjemen svet čebele kranjske sivke in slovenskega čebelarstva. Razstava približa zapuščino svetovno znanih čebelarjev in opominja o pomenu ohranjanja čebel in zdravega okolja zanje.
Čebele in odnos med človekom in čebelo imata v slovenski tradiciji in sodobnosti poseben prostor. Slovensko čebelarstvo odlikuje večstoletna in svetovno znana tradicija. Temu priča tudi dejstvo, da je bil 20. maj, rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše, leta 2017 razglašen za svetovni dan čebel. Čebelarski muzej v Radovljici je specializiran muzej, ki predstavlja dediščino slovenskega čebelarstva že od leta 1959 in od leta 2021, ko so postavili stalno razstavo z naslovom Živeti skupaj. Razstava je tematsko razdeljena na tri dele, ki nam govorijo o dediščini, doživetju in izobraževanju ter poveže vsebine današnjega časa s preteklostjo.
Že v šoli so nas učili, da če bomo pazljivo poslušali in si kaj zapisali, se nam bo treba doma manj učiti in to drži še danes. Pri vstopu v muzej si najprej namreč ogledamo film o življenju čebel in vsemu, kar sodi poleg, nato pa s knjižico Dogodivščina za družine nadaljujemo pot po muzeju. V pomoč nam je čebelica Medka, ki nam pomaga, da spoznamo Kranjsko čebelo, čebeljo družino, medovite rastline, čebelnjak, panjske končnice in zgodovino čebelarstva na Slovenskem. Ob pomoči Medke izvemo, da so naše kranjske čebele prepotovale dolge poti po svetu in je ravno zato kranjske čebela druga najbolj razširjena medovita čebela na svetu.
Mnoge obrti so povezane s čebelarstvom in tudi te so našle mesto v muzeju, ravno tako kot čebelji pridelki in lect. Lect je končni izdelek iz posebnega medenega peciva z dodatkom medu, pred davnimi leti so ga fantje dali dekletom v znak naklonjenosti, danes pa je lep spominek. Sicer so nam pri spoznavanju čebel, čebelarstva in vsega, kar je povezanega z njim, v veliko pomoč pri ogledu tako video vsebine kot interaktivne točke in predvsem zabava ob reševanju nalog, ki združi mlado in staro.
Na koncu se takole za poslastico podamo še k Županovi Micki – no, ne ravno k njej, ampak v sobo Antona Tomaža Linharta, kjer ponovno spoznamo ne le bogastvo jezika, ampak tudi oblačilne kulture takratnega časa in še marsikaj. Mogoče nas obiski muzejev ne navdušujejo ravno preveč, vendar nam Čebelarski muzej v Radovljici ponuja nekaj več – poleg zabave in izobraževanja tudi mesto druženja več generacij, le obiskati ga moramo z otroki, vnuki, ali pa kar sami, saj je vreden ogleda.
Avtor: DJD; Foto: DJD