Brezčasen uvod v poletje Emine Djukić
Končuje se sezona 2022/2023 odličnih likovnih razstav v Galeriji Domžale. Sezona pa se po besedah akademskega kiparja Jurija Smoleta zaključuje z veliko češnjo na torti. Razstavlja namreč oblikovalka, fotografinja in videastka Emina Djukić, ki nam z razstavo ponuja brezčasen uvod v poletje in uživanje kje ob obalah morij in rek.
Odprtje razstave Emine Djukić v Galeriji Domžale je potekalo v četrtek, 11. maja 2023, kjer je potekal tudi pogovor z avtorico, ki ga je vodil akademski kipar Jurij Smole. Razstava avtoričinih del nas najprej spomni na tisto, kar mnogi med nami od pregorelosti željno in vse leto pričakujemo, tako rekoč komaj čakamo. To je dopust. Kdaj je bil nazadnje? Lani, predlani ali že kar nekaj let nazaj. Kot je dejal Jurij Smole, česa si na dopustu najbolj želimo? Mogoče tudi: kateri trenutki nas najbolj napolnijo, a jih kmalu po prihodu domov spet pozabimo? To je: BREZČAS.
»Brezčas, ki ga preživimo z doživljanjem elementov stvarstva, v njihovem nenehnem spreminjanju in preoblikovanju, brezčas, ki nam v svojem neskončno vztrajnem, ponavljajočem ritmu bivanja, zrcali vse nesmisle našega drvečega življenja. Pobrusi in zgladi naše čute, da so spet prožni, spočije nam dušo z valovanjem, z nenehnim izpiranjem in bibavico, ki je niti brezčas ne more zmotiti. Emina nam nudi uvod v samo naš čas; v samo naš oseben in hkrati skupen brezčas, preko trenutkov, ki jih opazi kot pomembne, neizbrisne. Kot tiste, ki nas določijo in nam vsakič dajo možnost, da se spremenimo, ker tega nikoli zares ne naredimo. Kot da brezčas vé, česa nismo zmožni,« pravi Jurij Smole.
Na vprašanje zakaj ta izbor razstave, je avtorica Emina Djukić povedala, da ji je to težko povedati, saj se prvič odkar ustvarja, predstavlja širši javnosti s takšno razstavo: »Nekaj me je prešinilo in začela sem se ukvarjati z videastiko, vmes sem delala tudi fotografije, ki prikazujejo, kako se čas ustavi. V tem navideznem ustavljanju časa v fotografiji in tem gibljivem času v videu prihaja do enega dvoboja, zvok pa je prišel noter kot en balast, kot pol, ki ga čutite v nogah, kar naj bi nas prizemljilo, organsko poskušalo ustaviti. In ta vokal, ki je malo liričen in malo kaotičen, podobno kot to lovljenje tega časa, ta ton poskuša umirjat in na nek način lovi sam sebe. Malo je bila asociacija na sirene, ki kličejo mornarje, teren pa je tudi nekaj enkratnega, kajti v bistvu nas vleče k sebi, hkrati pa tudi to hlepenje, to pehanje za tistim lepim, je tudi lahko nevarno.«
Jurij Smole je v spremni besedi ob razstavi zapisal, da so avtoričini ujeti trenutki tudi naši: »Ali pa predvsem naši, ker se skladajo s tistim globoko v nas: tistim mirom in brezčasom, ki mu tako dolgo, kot je dolgo naše bivanje na tem svetu, nočemo podleči in se s tisočerimi izgovori izmotavamo, v glavnem pa zato, ker je svet poln neverjetnih prividov in čudovite narave in umetnosti …, ki jih hočemo še in še in še. Kako je videla in ujela vse te prave trenutke in kako jih je šele spravila v nas, kot da je brezčas ulovljiv ali pa, kot da ga lahko prevrtimo nazaj? Prav v tem je njeno veliko mojstrstvo, njena velika magija: v na videz nepomembnem dogodku, je najprej odkrila veliko željo, ki jo je odvedla v brezčas, ta pa ji je povedal smer in pokazal način, kako naj gleda, da je bleščava iluzij ne odvrne od cilja. Iz fotografij – ali bolje – zaustavitev časa, je sestavila natančne zemljevide brezčasa, ki nas vodijo v njegovo bistvo, da bi tam srečali – sebe. Našla je vhod in stavbo, ki je ni; celo posnela ju je, da bi skozi iluzijo povedala o brezčasu, njegovem krhkem telesu na stiku vseh elementov stvarstva, o njegovi silni moči v neskončnem trajanju, narejenem iz kratkih sekvenc, ki Vas bodo, če boste to dovolili, pripravili na samo Vaše poletje, na Vaš brezčas.«
Vabljeni k ogledu razstave Emine Djukić v Galeriji Domžale. Tam si vzemite čas in se ob vizualilzaciji in glasbi lepo sprostite.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Simona Pivar
