Brdo pri Lukovici v barvah skozi objektiv Kristine Galun

V mesecu februarju je v sklopu praznovanja slovenskega kulturnega praznika zaživela tudi Pungartnikova domačija, nekdaj mogočna stavba, ki se nahaja na Starem trgu v središču Lukovice. V njej je med 7. in 9. februarjem potekala fotografska razstava z naslovom Brdo v barvah avtorice Kristine Galun v organizaciji Knjižnice Domžale in Občine Lukovica. Kristina Galun je kraje spoznavala kot dolgoletna vodja knjižnice v Šentvidu pri Lukovici, ki je ena izmed izpostav Knjižnice Domžale. V 15 letih je s svojim fotografskim objektivom zbrala številne motive in jih že predstavila v Knjižnici Domžale, ob letošnjem kulturnem prazniku pa so si fotografije ogledali še v Lukovici.

»Ob lepih dnevih smo polegali po velikanskem grajskem gozdu, hodili na izprehod v Črni graben, si ogledali na Prevojah rojstni dom slovenskega pisatelja – mučenika dr. Jakoba Zupana, romali v Koseze k rojstni hiši Koseškega, šli v Radomlje k mojim roditeljem, posetili v Krašnji prijatelja Podmilšaka – Andrejčkovega Jožeta ter si ob tej priliki v Krašnji ogledali hišo, kjer je leta 1784 prenočil cesar Jožef  II. Čudil sem se, da je Janko, ki je seveda vsake počitnice prebil na Brdu, po bližnjih vaseh vedel vsaki hiši za priimek in poznal vsako dekle in vsakega odraslega človeka,« je v svojih spominih zapisal domači učitelj in prijatelj Janka Kersnika Fran Levec. Tovrstni zapisi so nas pozdravili že na začetku ob vhodu na razstavo poleg enih najbolj znanih starih razglednic iz Črnega grabna, ki so del domoznanske zbirke Knjižnice Domžale.

Narava je največja umetnica

»Z razstavo bomo našo domačo okolico, ki je del nas samih in se nam zdi nekaj vsakdanjega, zagledali z drugačnimi očmi. S fotografij je razvidna lepota, milina in mogočnost narave, ki je naša največja umetnica,« je v svojem uvodnem nagovoru spregovorila županja mag. Olga Vrankar. Slednja je pojasnila, da je razstava še dodatni kamenček v mozaiku praznovanja kulture v občini Lukovica. Poudarila je, da enkratnih kotičkov, kjer se je možno zazreti in se spočiti od vrveža vsakdanjika ob pogledu na čudovite podobe slovenske dežele v dolini Črnega grabna ne manjka.

»Grad Brdo je eden najlepših baročnih dvorcev na Kranjskem, ki je s svojo zgodovinsko vlogo in tragičnim propadom za stoletja zaznamoval ljudi. Brdo danes kraj z dostojno ureditvijo in obnovitvijo grajskih ruševin s prelepo cerkvijo in šolskim kompleksom, z zelenimi sadovnjaki in središčem slovenskega čebelarstva s prepletenimi cestami, urejenimi potmi in grajskim pridihom ter že od daleč vabi, da ga spoznaš. To je navdih za slikarje in fotografe, še posebno v pomladnem brstenju in v jesenskem zorenju,« je še dodala.

Ko se preprost človek pomeša z intelektom, nastanejo krasne zgodbe

Za Vrankarjevo je spregovorila Kristina Galun, ki je poudarila, da v prvi vrsti zastopa Knjižnico Domžale: »Res je, da sem avtorica teh fotografij, vendar tu predstavljam tudi Knjižnico Domžale in njeno poslanstvo. Kultura, vrednote ter dialog so ključnega pomena za vsako civilizirano družbo, v kateri pa imajo knjižnice eno izmed najpomembnejših vlog tako za najmlajše, ki se šele srečujejo s pravljičnim svetom in branjem kot tudi za izobraževanje odraslih. Knjižnica posameznika spremlja skozi celo življenje. Ponosni smo, ker je Knjižnica Domžale s svojimi enotami v Mengšu, Trzinu, Lukovici in Moravčah ena izmed najbolj obiskanih knjižnic v Sloveniji.« Pojasnila je, da je med drugim naloga knjižnice tudi oblikovanje zbirke domoznanskega gradiva in informacij. Domoznanska zbirka je za potrebe lokalne skupnosti, njeno kulturo in družbo širše, najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice. Prav domoznanstvo pa je področje s katerim se med drugim ukvarja avtorica pri svojem delu.

Med odkrivanjem in branjem, kaj vse se je skozi zgodovino dogajalo na Gradu Brdo pri Lukovici in okolici je bila avtorica presenečena nad izjemno bogato kulturno dediščino Črnega grabna in živahnim življenjem na gradu, kjer je bilo nekdaj okrajno sodišče, davkarija in zapori. Lukovica je imela izjemno lego na glavni cesti od Ljubljane do Gradca, zato se je tu srečevala takratna gospoda in inteligenca. Poleg sodnikov, notarjev, pravnikov in uradnikov so se tu zadrževali mnogi literati tistega časa. Mnogi so prihajali obiskovati Janka Kersnika, ki je na gradu delal, živel in pisal. »Ko se na takem mestu združi lokalno, kmečko prebivalstvo z vsemi temi znamenitimi osebnostmi, nastanejo prekrasne zgodbe in povesti, kot smo jim priča v Kersnikovih delih. Ne vem, da bi bilo kje v tako majhnem kraju oziroma na majhnem območju toliko znanih pisateljev, pesnikov in umetnikov, ki so se tukaj rodili ali se zgolj ustavili, obiskovali Janka Kersnika, preživljali poletja pri svojih sorodnikih, kot na primer Fran Milčinski. Tudi Ivan Grohar je nekaj časa prebival v teh krajih in dobil navdih za svoje slike,« je pojasnila Galunova.

Spomini povod za fotografsko razstavo, ki jo je obogatil kamišibaj

Do nastanka razstavljenih fotografij je prišlo v okviru oživljanja starih zgodb o življenju na gradu Brdo in okolici. Avtorica je obširno digitalno zgodbo objavila na portalu Kamra. Portal je namenjen objavljanju zgodb s področja domoznanstva cele Slovenije. Vsebine so predstavljene kot zgodbe s fotografijami. Kristina Galun je tako objavila zgodbo z naslovom Grad Brdo pri Lukovici z okolico: po poteh pisatelja Janka Kersnika. Pri zgodbi ji je največ pomagala gospa Iva Skušek, vnukinja Janka Kersnika, ki je prispevala fotografije ter živahno pripovedovala svoje spomine. V okviru te zgodbe so nastale tudi fotografije z razstave, ki jih je avtorica posnela ob gradu Brdo v času barvite jeseni. Razstavo fotografij je obogatila z odlomki spominov Frana Levca, ki je bil domač učitelj Janka Kersnika in Ivana Prijatelja, ki je napisal knjigo o delih Janka Kersnika in njegovem življenju.

Kulturno dogajanje je avtorica popestrila s kamišibajem in na ta način združila več kultur. Kamišibaj je edinstveni način pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izvira iz japonske. Galunova je sama narisala ilustracije formata A3 za pesem Ferija Lainščka z naslovom Ne bodi kot drugi ter jo zbranim gledalcem tudi odpela. Med petjem je z menjavanjem ilustracij prikazala vsebino pesmi ter povsem navdušila s svojimi mnogoštevilnimi talenti.

Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Lea Smrkolj, Rok Majhenič, Občina Lukovica