4. vseslovenska razstava cvetja iz krep papirja
Pod pokroviteljstvom Občine Vransko jev soboto, 19. novembra 2016, v Športni dvorani Vransko potekalo odprtje 4. razstave cvetja iz krep papirja. Omenjene papirnate rože so naše izročilo, ki ga pridno ohranjajo in razvijajo tudi na Vranskem in rokodelci iz vse Slovenije. Nekdaj so omenjene rože izdelovali za vse priložnosti, spremljale so ljudi od rojstva do slovesa iz tega sveta, pri vseh praznikih in običajih. Ročna spretnost izdelovanja rož iz krep papirja je vpisana v register žive dediščine. Okoli sto rokodelcev je poustvarilo prekrasne umetnine iz krep papirja, vsi pa so si enotni: "To živo dediščino varujemo, jo učimo, predajamo naprej in bo v kratkem prišla tudi v register Unesca".
"Svoje znanje rade delimo na raznih delavnicah po društvih in šolah, saj želimo ohraniti to spretnost rokodelcev, trudimo pa se, da cvetje izgleda res kot pravo. Da je cvet iz krep papirja vidiš šele z dobrim ogledom cvetja", je za naš portal povedala Marija Radkovič iz domžalske skupine MASIMM, ki že vrsto let navdušujejo z izdelavo prelepih cvetov iz krep papirja.
Iz Kamniške občine sta razstavljali tudi Simona Ručigaj iz Kamnika s prelepimi dekoracijami cvetja ter Dragica Vrhovnik iz Tunjic, ki je z Martino Felicijan iz Vranskega tudi soorganizatorka razstave cvetja iz krep papirja na Vranskem.
Najbolj pa so na razstavi navdušili Rokodelci Moravške doline s prekrasnim pavom, za katerega so porabili ogromno ur dela, saj je ves iz krep papirja. Rokodelci Moravške doline pa so tudi nosilci enote žive dediščine in že od leta 1996 organizirano ohranjajo rokodelsko dediščino. Za naš portal je predsednica rokodelskega centra Moravče Branka Bizjan povedala: "V našem društvu delamo vse, kar je povezano z rokodelstvom; pletenje, kvačkanje, kleklanje, vse vrste vezenja, izdelovanje rož iz krep papirja in drugih materialov, pletenje košar, izdelovanje kovinopasarskih, kolarskih, kovaških izdelkov …". Vedrana Golorej pa je pridodala: "Svoje izdelke razstavljamo ob občinskih praznikih in prireditvah, na turističnih prireditvah doma, po Sloveniji in v tujini ter na sprejemih delegacij. Mesečno se srečujemo na tematskih delavnicah, organizirajo izobraževanja, strokovne ekskurzije in srečanja s sorodnimi društvi. Izredno pomemben pa je prenos znanja na mlajše generacije, katere učimo izdelovanja papirnatih rož in drugih rokodelskih spretnosti na delavnicah v vrtcih in šolah".
Predsednica Branka Bizjan pa je še dodala: "Uporaba papirnatih rož je bila povezana z navadami krašenja ob koledarskih šegah, v šegah življenjskega kroga ter praznikih cerkvenega leta. Najpogosteje so oblikovali papirnate rože v šopke, ki so jih na primer nosili ženini in neveste ter svatje ali pa vojaški naborniki. Velikost šopkov in sestava cvetja v njih sta bili različni glede na okoliščine uporabe. S papirnatimi rožami, ki so jih spletli v vence ali kite, so ob cerkvenih praznikih krasili notranjost in zunanjost cerkva, kapelic in drugih sakralnih znamenj. V domovih so bile z njimi okrašene svete podobe in bogkov kot. V kombinaciji z naravnim rastlinjem so papirnate rože spletali tudi v nagrobne vence".
Pred odprtjem razstave je potekal kulturni program, ki ga je povezovala Kristina Bogataj, začele pa so ga z ljudsko pesmijo Ljudske pevke Korenine iz Tolmina, zaplesali so plesalci folklorne skupine Sožitje iz Šentjurja, etno skupina Sončnice iz Ostrožnega so zaigrali na ljudske instrumente, za konec pa so zapeli še ljudski pevci Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka iz Huma pri Ormožu.
Odprtja razstave so se udeležili tudi direktorica Pomurskega muzeja Jelka Pšajd, župnik iz župnije Vransko Jože Turinek, ki je ob koncu kulturnega programa tudi blagoslovil spretne roke in izdelke rokodelcev, ter direktorica Etnografskega muzeja Ljubljana Tanja Roženbergar, ki je med drugim povedala: "Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja in se uporabljajo ob različnih priložnostih, največkrat povezanih z obredi prehoda in praznovanji. Papirnate rože so izdelovali iz raznovrstnega papirja in žičnatih opor. Cvetne in stebelne liste so iz papirja izrezovali s škarjami ali redkeje izsekavali s posebnimi železnimi izsekači in jih nato barvali ter tudi povoščili, da bi bili obstojni. Rože so izdelovali še iz raznobarvnega krep (gubanega) papirja. Pri njihovi izdelavi so se uporabljale različne tehnike oblikovanja papirja, kot so prepogibanje, svaljkanje, raztezanje, gubanje, kodranje, nabiranje, zarezovanje, in podobnim. Posamezni izdelovalci umetnih cvetlic te načine uspešno prenašajo v današnji čas. Njihove izdelke odlikujejo natančnost izdelave cvetov, oblikovno in barvno prilikovanje podobam naravnih cvetic, kakor tudi znanje o likovno estetskem oblikovanju cvetic v historično izpričane aranžmaje, uporabljene ob vsakdanjih in prazničnih priložnostih. Izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanja preteklih generacij izdelovalk, ta znanja pa tudi nadgrajujejo z lastno inventivnostjo in z zahtevami sodobnega tržišča po novih oblikah in namenih okraševanja z umetnim cvetjem".
Stojnice v tamkajšnji športni dvorani so zažarele v čudovitih cvetovih in cvetnih aranžmajih iz krep papirja, ki so jih včasih, ko še ni bilo cvetličarn, in ko se cvetje še ni vozilo z letali iz drugih koncev sveta, izdelovali v domala vsakem domu, zdaj pa to staro ljudsko ročno spretnost ohranjajo le še nekatere prizadevne posameznice. Se pa izboljšuje, saj cvetje iz krep papirja izdeluje čedalje več mladih, kar je še posebnost v vaških skupnostih.
Obiskovalci so bili nad razstavljenimi izdelki navdušeni, še pomembnejše pa je, da se z medsebojnim druženjem, spoznavanjem in izmenjavo izkušenj izdelovalk cvetja iz papirja, ta stara, lepa tradicija in ročna spretnost ohranja še naprej.
Vabljeni na čudovito razstavo še v nedeljo, 20. novembra 2016 od 9. do 17. ure. Ni daleč in ob takem vremenu bi bilo škoda sedeti doma, smerokazi pa po Vranskem usmerjajo v Športno dvorano.
