10 let : 10 spominov

Prijatelji in ljubitelji slamnikarske dediščine na domžalskem se lahko pridružijo na sprehodu po 10-letni poti Slamnikarskega muzeja v Domžalah. Z  odprtjem prvega muzeja v Domžalah, 20. aprila 2012, v Godbenem domu v Domžalah, so si v domačem kraju začrtali upe in želje, da postane kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno dediščino slamnikarstva in jo prepoznajo kot vrednoto ter jo čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in nacionalne identitete. V teh letih se je nabrala velika zbirka narodnega bogastva slamnikarstva na domžalskem, nad zbirko, ki je imela v preteklih desetletjih prostore že na gradu Krumperk in v Jamarskem muzeju na Gorjuši, zadnjih deset let bdi strokovna ekipa v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Zbirka pripoveduje o pomembni tristoletni zgodovini slamnikarstva na Domžalskem, ki so jo pripravili številni strokovnjaki in domačini v Študijskem krožku Slamnikarstvo pod okriljem Gorenjskega muzeja Kranj in kamniškega Medobčinskega muzeja.

Odprtje razstave ob deseti obletnici Slamnikarskega muzeja v Domžalah je potekalo v sredo, 25. maja 2022, razstava pa bo na ogled do 30. septembra 2022. Slavnostni govorniki na odprtju razstave so bili  Ana Vrtovec Beno, ki je nadomestila mag. Tatjane Dolžan Eržen iz Gorenjskega muzeja Kranj, Milan Marinič, nekdanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Razstavo je predstavila  Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja. V kulturnem programu so sodelovale članice Folklorne skupine Češminke pod vodstvom Bože Bauer. Koncept razstave je postavila Katarina Rus Krušelj, oblikovanje in postavitev razstave pa je delo Romana Kosa, zunanjega sodelavca.

Razstava je razčlenjena na deset sklopov, ki vsebujejo Študijski krožek slamnikarstva, ki je začel delovati leta 2011 v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj. Po enoletnem aktivnem delu so z skupnimi močmi zasnovali stalno zbirko 300 let slamnikarstva na Domžalskem, ki je dobila svoj novi dom v dvoranskem delu Godbenega doma –  v Slamnikarskem muzeju Domžale. Na naslednjem panoju je pisni in slikovni material nastalem ob postavitvi stalne zbirke in nove pridobitve. Na tretjem panoju je predstavljeno slamnikarstvo kot nesnovna kulturna dediščina na Domžalskem, na četrtem panoju so izpostavljeni dogodki in projekti, ki so se in se bodo vrstili v sklopu slamnikarstva. Na petem panoju je material , ki so ga poslikali ob raznih izobraževanjih, tako za šivalke slamnikov, pletilke slamnatih kit kakor tudi izobraževanje za pridobitev naziva Slamnikarska vodnica/ vodnik. Na šestem panoju si lahko razstave, ki so bile povezane s slamnikarsko dediščino. Sledi pano, kjer prikazujejo plodno sodelovanje slamnikarske obrti z državami po Evropi, katere so prisotne tudi na Slamnikarskih sejmih, ki jih vsako leto organizirajo v Domžalah. Ekipo Slamnikarskega muzeja čakajo tudi novi izzivi, katere so opisali na devetem panoju. Ob koncu pa si obiskovalci lahko napišejo svoje vtise in predloge, ki se nanašajo na slamnikarsko dediščino na Domžalskem.

Višja kustosinja Katarina Rus Krušelj je ob popotnici ob deset letnici Slamnikarskega muzeja Domžale dejala: »Spoštovane Domžalčanke in Domžalčani, prijatelji in ljubitelji slamnikarske dediščine, vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po 10-letni poti prvega muzeja v Domžalah. Z njegovim odprtjem 20. aprila 2011 v Godbenem domu v Domžalah, smo si v domačem kraju začrtali upe in želje, da postane kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno dediščino slamnikarstva prepoznajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in nacionalne identitete. Nad zbirko, ki je imela v preteklih desetletjih prostore že na gradu Krumperk in v Jamarskem muzeju na Gorjuši, zadnjih deset let bdi strokovna ekipa v okviru Kulturnega doma Franca Bernika. Zbirka pripoveduje o pomembni tristoletni zgodovini slamnikarstva na Domžalskem, ki smo jo pripravili številni strokovnjaki in domačini v Študijskem krožku Slamnikarstvo pod okriljem Gorenjskega muzeja Kranj in kamniškega Medobčinskega muzeja. V kratkem, a zagotovo ne dolgočasnem desetletju, je muzej zaživel kot pomembno turistično, zgodovinsko, etnološko, raziskovalno, rokodelsko, pedagoško in andragoško središče, ki že prerašča tako vsebinske kot tudi prostorske okvirje. V počastitev tega pomembnega jubileja smo pripravili simbolično predstavitev 10. najpomembnejših točk oz. spominov na poti Slamnikarskega muzeja – od začetkov do sodobnih izzivov predstavljanja in ohranjanja slamnikarske dediščine. Pomemben del te ste tudi vi, zato zopet dobrodošli k ustvarjanju novih dosežkov in spominov v Slamnikarski muzej!«

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar