Prof. dr. Ivan Štuhec: Srebrna pot ali El Camino Del Santiago

Potopisno predavanje, na katerem nam je zanimivi sogovornik prof. dr. Ivan Štuhec prikazal zgodovinske okoliščine nastanka okoli 800 km dolge poti, ki jo letno prehodi vse več romarjev, v letu 2017 jih je bilo že preko 380.000.  Romarska srebrna pot, ki je ena od 15 poti sv. Jakoba v Španiji, vodi v glavnem po trasi stare rimske ceste (la platea) in je prava verižica eminentnih kulturnozgodovinskih spomenikov. Na romanje se odpravljajo pristaši različnih ver in tudi ateisti, saj je bilo v 1068-letni tradiciji romanje v Santiago de Compostela pomembno s kulturnega, gospodarskega, političnega vojaškega in seveda tudi verskega vidika.

Na Srečanju pod slamniki, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je v sredo, 12. decembra 2018, v Slamnikarskem muzeju Domžale prof. dr. Ivan Štuhec obiskovalcem prikazal lastno izkušnjo prehojene poti po španskih pokrajinah Andaluzija, Extremadura, Kastilja, Leon in Galicija, v skupni dolžini 1.123 km. Ob projekciji slik, ki jih je avtorju in pohodniku uredil Janez Medvešek, nas je gost večera Ivan Štuhec popeljal po španskih tleh, kjer se prepletajo stare zgradbe z novejšimi, ogromno spomenikov, cerkva in katedral, starih naselij, delujočih  akvaduktov še iz rimskih časov, vinogradov, namakanja polj in iznajdljivost domačinov, ki znajo vsak izdelek ob zgodbi odlično prodati.

Ob odličnem predavanju so obiskovalci izvedeli veliko podrobnosti o trasi Jakobove poti po Španiji. V dvatisočletni zgodovini človeštva so nastale številne romarske poti. Tri najpomembnejše so Jeruzalem, Rim in Santiago de Compostela. V Santiago de Compostela vodijo različne poti iz vse Evrope, na Iberskem polotoku pa jih obstaja vsaj 12. Najbolj popularna je francoska pot, sledijo pa portugalska, severna, srebrna  in ostale poti.  Camino del Santiago – Via de la Plata, oziroma srebrna Jakobova pot  je najdaljša in nedvomno najzahtevnejša, saj vodi po vročih, sušnih, redko naseljenih avtonomnih pokrajinah Španije Andaluzija, Extremadura, Castilja in Leon, konča pa v deževni in vedno zeleni Galiciji. Omenjena pot je bogata na kulturnozgodovinskih spomenikih, saj je že pred več kot 2000 letih rimski cesar Oktavijan Avgust dal zgraditi cesto med Astorgo in Merido. Velik del srebrne poti vodi po trasi te stare rimske ceste. Pot vodi skozi čudovita mesta, ki so na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne dediščine (Sevilla, Merida, Caceres, Salamanca in Santiago de Compostela). Omenjeno pot v skupni dolžini 1.123 km je v 32 dneh prehodil gost večera prof. dr. Ivan Štuhec.

Večina romarjev ima pri sebi dokument, imenovan romarski potni list (t. i. Kredencial). Kupi se ga v španski turistični agenciji (če pričnete pot v St. Jean Pied de Port in v drugih večjih mestih ob poti), lahko pa tudi v Ljubljani v Društvu prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Omogoča dostop do poceni, včasih brezplačnih nočitev v zatočiščih po poti. Obstajajo tri različne vrste prenočišč: cerkvena, državna in privat. Cena prenočišč  je različna in ni velika, pri tem pa lahko romarji v njih ostanejo samo en dan in ga morajo zapustiti do 8. ure zjutraj.

Po besedah gosta večera v potni list romar vnese uradne žige prenočišč, ki se imenujejo albergue ali refugio na španskem delu poti. Ta potni list zagotavlja romarju evidenco, kje je jedel ali spal in kot dokaz o prehojeni poti. Izpolnjeni žigi v romarskem potnem listu so potrebni tudi, če romar želi ob koncu poti pridobiti potrdilo o opravljenem romanju. Na predavanju nam je prof. dr. Ivan Štuhec pokazal tudi svoj romarski potni list, nahrbtnik, s katerim je prehodil pot ter tudi gojzarje, na katerih so se podplati izrabili po okoli dva tisoč kilometrih in so mu jih v tovarni čevljev Alpina zamenjali, tako, da kot je dejal, so sedaj spet pripravljeni na kakšno dolgo turo. Kljub temu, da je bil na začetku poti pri vseh prisoten manjši strah pred dolgo potjo, vprašanja “Kaj je meni tega treba?” in drugi dvomi, celotno romanje pusti na vseh zelo pozitiven vtis. Celotna sprememba se zgodi že na poti.  Danes školjke sv. Jakoba označujejo številne romarske poti v Kompostelo, pa tudi Slovensko Jakobovo pot označuje Jakobova školjka.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar