V Lukovici so s slavnostno akademijo, zgodovinskim pregledom, podelitvijo priznanj in odkritjem spominske plošče obeležili stoletnico zdravstvene dejavnosti. Prav tu so leta 1926 odprli prvi zdravstveni dom na Slovenskem, ki je že od začetka temeljil na preventivi, zdravstveni vzgoji in skrbi za zdravje celotne skupnosti.
V Lukovici so v soboto, 24. oktobra 2026, slovesno obeležili 100-letnico Zdravstvene postaje Lukovica. Slavnostna akademija v dvorani Janka Kersnika je bila posvečena bogati zgodovini ustanove, generacijam zdravstvenih delavcev in viziji, ki je pred stoletjem pomembno zaznamovala razvoj javnega zdravstva na Slovenskem. Jubilej so s svojimi nagovori počastili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, direktorica Zdravstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse, minister za zdravje dr. Tadej Ostrc in ugledna raziskovalka zgodovine medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Slovesnost je z glasbenim nastopom odprl godalni kvartet Accademia, zbrane pa je skozi program vodila moderatorka Helena Urbanija.
Zdravstveni dom v Lukovici je začel delovati 24. oktobra 1926. Njegov nastanek je bil del prizadevanj za izboljšanje slabih zdravstvenih in higienskih razmer, ki so v tistem času zaznamovale življenje prebivalstva na območju Črnega grabna. Takratna zamisel je bila za svoj čas izjemno napredna: zdravstvena služba naj ne bi skrbela le za zdravljenje bolezni, temveč tudi za njihovo preprečevanje, zdravstveno vzgojo in izboljševanje življenjskih razmer. Županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar je v nagovoru poudarila, da stoletnica ni le pomembna obletnica ustanove, ampak tudi zgodba o ljudeh, skrbi za sočloveka in skupnosti, ki je že pred sto leti prepoznala vrednost zdravja. »Zdravstveni dom ni le prostor zdravljenja, temveč tudi prostor človečnosti, zaupanja in podpore,« je poudarila županja ter se zahvalila vsem nekdanjim in sedanjim zdravstvenim delavcem, ki so skozi desetletja skrbeli za prebivalce Lukovice in okolice. Posebej je izpostavila pomen prve patronažne sestre, takrat imenovane zaščitne sestre na območju Lukovice Jelke Komotar, katere delo je pustilo pomemben pečat v lokalnem okolju. V njen spomin se po njej imenujeta lokalna zdravstvena postaja in bližnja ulica.
Vrankarjeva je poudarila tudi pomen nadaljnjega razvoja zdravstvene dejavnosti v domačem okolju. Med načrtovanimi projekti občine je ureditev dodatnih prostorov za delovanje zdravstvene postaje v delu novogradnje gasilskega doma v Lukovici. Ob tem je opozorila, da so poleg ustreznih prostorov in sodobne opreme najpomembnejši ljudje, njihovo znanje, povezanost in sočutje. Direktorica Zdravstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse je poudarila, da je bila Zdravstvena postaja Lukovica že ob ustanovitvi zasnovana kot središče zdravja celotne skupnosti. Poleg splošne ambulante so delovali dispanzer za matere in dojenčke, šolska poliklinika in protituberkulozni dispanzer, zdravstveno poslanstvo pa sta dopolnjevala ljudska zdravstvena šola in ljudsko kopališče. Pomembno vlogo so imele takratne zaščitne sestre, ki so skrbele za preventivo in zdravje različnih skupin prebivalstva. Veliko dela so opravile na terenu, bolnike na njihovih domovih pa je obiskoval tudi zdravnik. Takšen pristop je prinesel vidne rezultate: že po prvem desetletju so se zdravstvene razmere izboljšale, umrljivost dojenčkov pa se je izrazito zmanjšala. Rajapaksejeva je poudarila, da zgodovina Lukovice dokazuje, kako pomembni so dostopna primarna zdravstvena dejavnost, preventiva, poznavanje lokalnega okolja in zaupanje med zdravstvenimi delavci ter pacienti.
V Zdravstveni postaji Lukovica danes delujejo otroški in šolski dispanzer, družinska ambulanta, laboratorij, zobozdravstvo za odrasle ter otroško in mladinsko zobozdravstvo, pomemben del dejavnosti pa predstavlja tudi patronažno varstvo. Zdravstveni dom Domžale sicer zagotavlja primarno zdravstveno varstvo prebivalcem občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, skupaj več kot 62.000 ljudem. »Stoletnica nas še bolj zavezuje za naprej,« je poudarila direktorica in dodala, da morajo nove tehnologije in možnosti sodobne medicine zdravstveno oskrbo približati ljudem, ne pa jih oddaljiti od zdravstvenega sistema. Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je ob jubileju poudaril, da je temeljno poslanstvo države ustvarjati pogoje za čim bolj zdravo in kakovostno življenje prebivalcev ter zagotoviti, da človek ob bolezni ni prepuščen sam sebi. Po njegovih besedah zgodba Lukovice potrjuje, da mora biti človek v središču zdravstvene obravnave, preventiva pa je enako pomembna kot zdravljenje. Tudi danes si država prizadeva izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev, učinkoviteje povezovati izvajalce in bolje izkoristiti razpoložljive kadrovske zmogljivosti, zlasti na območjih, kjer zdravstvenega osebja primanjkuje. Minister je izpostavil tudi pomen patronažnega varstva, ki zdravstveni sistem povezuje s posameznikom, družino in lokalno skupnostjo. Ob tem je poudaril, da je stoletnica priložnost za zahvalo vsem generacijam zdravstvenih delavcev, ki so s strokovnostjo in človeškim odnosom soustvarjale zgodbo zdravstvenega varstva v Lukovici. Zgodba Lukovice je zgodba razvoja javnega zdravstva.
Poseben zgodovinski pregled je pripravila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pojasnila je, da so bila prizadevanja za izboljšanje zdravstvenih razmer po prvi svetovni vojni povezana z revščino, kratko življenjsko dobo ter pogostimi nalezljivimi in epidemičnimi boleznimi. Pomembno vlogo pri razvoju socialne medicine je imel hrvaški zdravnik Andrija Štampar, ki je zagovarjal dostopno zdravstveno varstvo, preventivo in odgovornost države za zdravje prebivalstva. Njegovo vizijo je v slovenskem prostoru uresničeval predvsem dr. Ivo Pirc. Lukovica je bila leta 1924 izbrana za enega prvih krajev, v katerih so načrtno izboljševali zdravstvene in higienske razmere. Med ključnimi ukrepi so bili urejanje vodovoda in kanalizacije ter izboljšanje razmer v hlevih, greznicah in gnojnih jamah. Posebno težavo je predstavljal črevesni tifus, povezan z onesnaženo pitno vodo. Zupanič Slavec je poudarila, da so se po izvedenih ukrepih zdravstvene razmere bistveno izboljšale, zmanjšali pa so se tudi pojavnost nekaterih bolezni, umrljivost otrok in ušivost prebivalstva.
Lukovica je tako postala pomemben zgled celovitega pristopa k javnemu zdravstvu, ki je povezoval zdravljenje, preventivo in izboljševanje življenjskih razmer. Ob tem je predlagala, da bi v lokalnem okolju ohranili spomin na dr. Iva Pirca in Andrijo Štamparja tudi z ustreznim poimenovanjem javnega prostora, saj bi tako njuno dediščino približali mlajšim generacijam. Po slavnostnih nagovorih je za glasbeni predah znova poskrbel godalni kvartet Accademia. Izvedel je Serenado Benjamina Ipavca, zdravnika in skladatelja, ki je s svojim delom povezoval medicino in glasbeno umetnost. Nastopili so violinistki Mojca Fortin in Beti Bratina, violistka Gea Pantner Volfand ter violončelist Zoran Bičanin. Sledila je podelitev priznanj Zdravstveni postaji Lukovica v zahvalo za njeno stoletno poslanstvo. Priznanje je v imenu Zdravstvenega doma Domžale prevzela direktorica mag. Renata Rajapakse. Priznanje sta ustanovi podelili tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Slovesnost je s pesmijo Na okno tok tok Janeza Bitenca obogatil otroški pevski zbor Kresničke Osnovne šole Janka Kersnika Brdo pod vodstvom Andreje Pirc. Nato so se zbrani ob spremljavi Godbe Lukovica odpravili pred Zdravstveno postajo Lukovica, kjer so županja mag. Olga Vrankar, minister dr. Tadej Ostrc in direktorica mag. Renata Rajapakse odkrili spominsko ploščo ob stoletnici zdravstvene dejavnosti.
Dogodek je sklenil Projektni moški pevski zbor Lukovica, v katerem so se povezali pevci Moškega zbora Janko Kersnik, Cerkvenega zbora Brdo in Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. Pod vodstvom Matevža Kinka so obudili glasbeno dediščino Franceta Marolta, zborovodje in etnomuzikologa, rojenega leta 1891 na Brdu pri Lukovici, ki je leta 1926 v Ljubljani ustanovil Akademski pevski zbor. Ob jubileju so pripravili tudi razstavo in zbornik, ki predstavljata zgodovino zdravstvene dejavnosti v Lukovici ter ljudi, ki so jo soustvarjali ter ponovno natisnili knjižico Asanacija Lukovice. Stoletnica Zdravstvene postaje Lukovica je tako ponudila pogled na prehojeno pot, hkrati pa poudarila odgovornost za prihodnost. Sporočilo slovesnosti ostaja enako tistemu, ki je vodilo njene začetnike: kakovostno zdravstvo mora biti dostopno ljudem, blizu njihovemu domu in povezano s skupnostjo, ki ji služi.
Avtor: DJD; Foto: DJD, Miro Pivar; Video: Miro Pivar
Related
