Zberi svoje ptice

Besedilo izpod peresa Drage Potočnjak in v gibalnem jeziku Branka Potočana je pronicljiva in poetična drama absurda med dvema človekoma, ki imata za seboj svoji življenji, ob sebi drug drugega, pred seboj pa le še dom starejših občanov. Njuno poslednje potovanje od doma, ki sta ga prodala do doma starejših občanov je polno vtisov, spominov, hudomušnih prerekanj, grenkih skrivnosti in drobnih naklonjenosti. Kot da bi se življenje skrčilo na pot spominov in tovarištva, pa blodenj, demence, revščine in neuresničenih sanj, ki se sprehajajo po časovni premici med včeraj in jutri. Toda, ali je jutri že tukaj? Kaj bomo počeli jutri – drug brez drugega?

V organizaciji Milana Mariniča in Knjižnice Domžale je v  četrtek, 4. novembra 2021, potekala gledališka uprizoritev z naslovom » Zberi svoje ptice«, bralna uprizoritev avtorice dramskega besedila Drage Potočnjak. Po krajši verziji uprizoritve, pa je potekal še pogovor z ustvarjalci. Dogodka so se udeležili avtorica dramskega besedila Draga Potočnjak, režiser, koreograf in scenograf Branko Potočan, igralca Jadranka Tomažič in Sandi Pavlin, glasbenik in pianist Matjaž Marinič ter Milan Marinič. Produkcija gledališke uprizoritve in filma je Parnas Domžale, Moment Maribor, Cankarjev dom Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.

V gledališki uprizoritvi, katere krstna premiera je bila 27. 5. 2021 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, so kot igralci sodelovali še Romana Šalehar, Draga Potočnjak in Milan Marinič. Ob študiju gledališke uprizoritve je bila posneta tudi filmska verzija z isto ekipo za potrebe predvajanja po spletu ob ukrepih zaprtja kulturnih ustanov. Režiser filmske verzije je Matjaž Pograjc.

V Knjižnici Domžale so si obiskovalci ogledali kratko verzijo govorno bralne gledališke uprizoritve po besedilu izpod peresa Drage Potočnjak in v gibalnem jeziku Branka Potočana. Predstava »Zberi svoje ptice« je metafora za potovanje v dvoje, ki je hkrati realno in nadrealno. Nanj se odpravita Starec in Starka, on še vedno vihrav in zbadljiv, ona vztrajna in jezična. Uprizoritev je odsev starajoče se zahodne družbe, večnega vprašanja o življenju in smrti in obenem odtis postpandemičnega sveta, v katerem se resničnost, kakršno smo poznali doslej, iz dneva v dan briše. In medtem, ko že vemo, da je svet razklan, ko se podobe preteklosti mešajo s projekcijami prihodnosti, starec, ki ga igra Sandi Pavlin (videli smo ga letos, 7. 10. 2021, tudi na pogovoru z ustvarjalci filma SANREMO v Mestnem kinu Domžale, kjer je igral glavno vlogo) in starka ki jo igra Jadranka Tomažič, potujeta naprej. A zdi se, kot da kljub vsemu izrečenemu in neizrečenemu svet zunaj ne obstaja več, kot da drugih ljudi na njuni poti sploh ni. Spremlja ju le še glasba iz klavirja, (igra jo glasbenik in pianist Matjaž Marinič, ki je tudi ustvaril glasbo za uprizoritev), ki jima narekuje ritem izginevanja v večnost in ju povezuje z pticami, vladaricami neba.

Po kratki verziji uprizoritve gledališke igre je potekal pogovor z ustvarjalci, ki ga je vodila avtorica dramskega besedila Draga Potočnjak. »Zberi svoje ptice« je besedilo, ki postaja vse bolj aktualno, čeprav je nastalo že leta 2008. Prebivalstvo v Evropi se nezadržno stara, politika pa se še naprej obnaša, kot da je to nekaj, v zvezi s čimer ni mogoče narediti ničesar. Podobno se na odru vedeta igralca, ki odhajata v dom starejših občanov. Trdo odločena, da bosta odšla in pripravljena za pot se takoj izgubita, izgubljata pa se ves čas igre. Čeprav se nam, ko ju gledamo, zdi, da sploh nikamor ne gresta, Da zgolj hodita na mestu. Starca tega ne vesta, saj ves njun dom in svet, vse njuno prejšnje in zdajšnje življenje, potuje z njima. Zdi se, kot da ničesar ne zapuščata, da nikamor ne odhajata, da ves čas ostajata tu pred nami.

Demenca je bolezen možganov, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Posameznik ima težave pri opravljanju vsakodnevnih dejavnostih in ne more obvladovati svojega (običajnega) življenja. Poleg motenj spomina pri njem opazimo zmanjšanje spoznavnih (kognitivnih) funkcij, kot so: sposobnost razmišljanja, orientacije, razumevanja, računanja, učenja, govornega izražanje in presoje. Poslabšanje kognitivnih funkcij navadno spremljajo spremembe v družbenem vedenju in udejstvovanju, zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev ali zmanjšanje motivacije. Motenj v zavesti ni opaziti.

Bolezen povzroča čustveno stisko bolniku in svojcem in zaradi potrebe po oskrbi bolnika prinese dodatno finančno breme. Ob dolgotrajni oskrbi lahko vodi do izgorevanja in družbene izključenosti. V družbi je demenca še vedno stigmatizirana, zato jo večinoma poskušamo prikriti in zanikati ter ne poiščemo pomoči pri zdravniku takrat, ko lahko najbolj vplivamo na nadaljnji potek bolezni. Poznamo več vrst demenc. Pri starejših od 65. let starosti je najpogostejši vzrok Alzheimerjeva bolezen, ki povzroči več kot dve tretjini vseh demenc. Za Alzheimerjevo bolezen je značilen propad možganskih celic zaradi kopičenja beljakovine beta-amiloid v možganskem tkivu. Pogosta je tudi demenca zaradi  poškodb in bolezni v možganskem žilju – žilna demenca (vaskularna demenca), redkeje pa jo povzročajo hormonske motnje, tumorji ali okužbe.

Demenca ne izbira spola, barve kože, mej, države in lahko za njo zboli prav vsak.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar