Začel se je adventni čas, prižgali smo prvo svečko

Človek je zadovoljen in notranje pomirjen, ko je deležen novih spoznanj, ki jih prinaša življenje. Že nekaj let si dosti ljudi prizadeva, da prazniki, pri tem izstopajo božično – novoletni, niso eno samo brezglavo potrošniško norenje. Adventa smo se razveselili zato, ker bistvo ni v podobi adventnega venčka, ampak v sporočilu. S prvo adventno nedeljo se začenjajo priprave na Jezusovo rojstvo. Začenjajo se priprave na nekaj novega, mogočnega in nepremagljivega. Bolj, ko se bomo bližali rojstvu Edinega, več sveč bo gorelo in več svetlobe bomo deležni. Čim bližje smo Bogu, več je svetlobe tudi v našem življenju. In zato potrebujemo odprta srca.

Na današnji dan obeležujemo 1. adventno nedeljo – nedelja Karitas. V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah smo posneli jutranjo sveto mašo, ki jo je daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Za lepši uvod v Adventni čas je z izbranimi pesmimi poskrbel cerkveni Mešani pevski zbor Župnije Domžale pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek in organista Janeza Kozjeka.

Že pred sveto mašo so župljani v vrečkah prinašali darove za domžalsko Karitas, ki so jih razdelili prejšnjo nedeljo in farane zaprosili za pomoč v obliki hrane. Dobrote, ki jih je sodelavec Župnijske Karitas Domžale Janez Kastelic sprejemal in zlagal v kombi, bodo po njegovih besedah deležni vsi pomoči potrebni, ki njihovo dobrodelno organizacijo zaprošajo za pomoč. Že pri jutranji maši se je nabralo lepo število vrečk z dobrotami, pomoč pa bodo zbirali pri vseh nedeljskih mašah.

Teden Karitas nas vse, ne le sodelavce in prostovoljce Karitas, postavlja pred izziv: da vstanemo iz cone udobja in skrbi le zase ter začnemo delati za skupno dobro. Nihče namreč ni tako reven, da ne bi mogel prispevati svojega deleža za skupno dobro ali kot pravi papež Frančišek graditi kulturo dialoga, “civilizacijo ljubezni”, v katerem vsi bogatimo drug drugega. Izkušnja dobrodelnosti in prostovoljstva namreč spreminja ljudi in družbo na bolje. Zato tudi letošnje geslo Karitasa »Skupaj delajmo za Dobro«.

Novo cerkveno leto je pred nami, prične pa se ravno na prvo adventno nedeljo. Adventni čas nas vabi, da bi se dobro pripravili na prihajajoče se božične praznike. V obdobju po koroni je občutek nenehnega hitenja še veliko hujši. Kot da bi hoteli nadoknaditi vse tisto, za kar smo bili v nekem trenutku prikrajšani. V letošnjem adventnem času nas zato v cerkvi vabijo, da se ustavimo, da naredimo prostor za Boga.

“Čeprav je tudi v cerkvi veliko dogajanja, naj nas to dogajanje umirja in odpira Bogu ter sočloveku. Današnja Božja beseda nas nagovarja, da bodimo pripravljeni in je eno veliko povabilo, BODITE PRIPRAVLJENI, kajti vse se nam bo še zgodilo, vse še na nek način čaka na nas, kako bomo stopili v polno življenje. Adventni čas, ki ga začenjamo danes, je čas veselja in pričakovanja, je čas hrepenenja. Seveda so stvari, ki jih moramo vzeti nase, s katerimi se bomo soočili in z njimi morali živeti, pa naj si bo to odpoved, molitev, žrtev za kakšno stvar, dobra dela, to so tisti trije osnovni temelji, na katerih sloni advent in post, da bi sami sebe malo prečistili in prerešetali, se dvignili od tega vsakdanjega življenja, ter se razbremenili vsega tistega, kar nas bremeni in vleče h tlom, kar nas vleče proč od Gospoda. Kljub temu je to čas veselja, hrepenenja, tistega pogleda naprej, kajti vsi vemo, da ob koncu adventnega časa pride praznik Gospodovega rojstva, nekaj lepega, nekaj, po čem človek hrepeni, ko si sam pri sebi reče, tega pa ne smem zamuditi. In na ta trenutek se mora vsak pri sebi globoko pripraviti. Omenjal sem že te besede dobrota, post, miloščina, to so tri klasična področja, ki nam lahko pomagajo pri tem, a imamo še tisoč drugih možnosti, odložiti tudi tisto, kar nam je najlepše, najljubše, po čemer hrepenimo in se tega veselimo. Ne imejmo megle pred očmi, kajti Bog pripravlja veter, da bo meglo odpodil, vsak dan nam pošlje sonce, tako da vidim, da se lahko obrnemo v življenju, vsak dan znova nam govori, »ne boj se, samo veruj«. Adventni venec, na katerem bomo prižigali sveče, je sedaj s prvo svečo še meglen, komaj ga vidimo, saj gori samo ena svečka, ampak bolj, ko se bomo približevali in prižigali več lučk, močnejša bo svetloba, bolj nam bo kazala tisti kraj, kjer se Kristus hoče roditi. Živimo adventni čas zares, živimo ga s polnostjo, veseljem, da bi besede BODITE PRIPRAVLJENI vzeli kot svojo življenjsko popotnico, kot rdečo nit tistega dneva. Bog nam odpira vrata in kaže nam smer, obljublja nam večnost, če smo mi na to pripravljeni.”

Pri vseh svetih mašah bodo blagoslovili adventne venčke, ki jih boste ta dan prinesli s seboj. Blagoslov bodo imeli zunaj pri velikem adventnem vencu. Skavti pa nam prihodnji dve nedelji v nakup ponujajo božične voščilnice, koledarje, kadilo in oglje. Ves denar od voščilnic gre za pomoč sestram v Ukrajini. Hkrati pa ste lepo povabljeni, da bi se v adventnem času, zlasti ob nedeljah dopoldan ustavili po maši zunaj pred cerkvijo ob čaju in kavici, da se kaj pogovorimo med seboj.

Skozi ves adventni čas bo po župniji romal kip Device Marije in prinašal blagoslov v naše domove. Zadaj pri izhodu iz cerkve je na oglasni deski seznam, kamor se kot gostitelji kipa Marije lahko vpišete. Z zbiranjem pomoči za Ukrajino bomo gojili tudi našo dobrodelnost in čut za sočloveka. Dragi bratje in sestre, pustimo da Bog v adventnem času zmelje oklepe našega srca in nas naredi rodovitne za Božjo ljubezen!

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar