Vstopili smo v adventni čas

Z današnjo nedeljo vstopamo v zadnji del koledarskega leta in hkrati začenjamo novo cerkveno leto. Naj vam ta adventni čas prinese upanje na kmalu prižgano LUČ. Težko se izognem misli, da čas ne beži. Ravnokar je bilo še poletje, pa je že jesen mimo in bo zima. Prav tako hitro se menjavajo liturgični čas in pred nami je adventni čas – čas priprave na božične praznike. Vsa ta naglica nas hkrati opozarja, da bo tudi advent hitro minil in če ga ne bomo zagrabili takoj, se nam bo izmuznil skozi.

V nedeljo, 28. novembra 2021, je prva adventna nedelja. Posneli smo sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah, kjer je sveto mašo daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Da je maša potekala bolj slavnostno, je poskrbel Cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek in organista Janeza Kozjeka.

Advent nas vabi k poglobitvi našega duhovnega življenja, da bi se dobro pripravili na praznik Jezusovega rojstva. V ta namen nas Cerkev vabi, da preko posta, molitve, dobrih del (miloščina) in še na druge načine nekoliko umirimo svoje vsakdanje »hlastanje« po življenju in se obrnemo k resničnim vrednotam naše vere.

»V službi človekovega dostojanstva«, luči tega gesla so sodelavci Župnijske Karitas na nedeljo Kristusa kralja po vseh mašah delili vrečke, v katerih so farani na 1. adventno nedeljo prinesli osnovno hrano (moka, olje, sladkor, testenine ali pa kompote, marmelado …). Hrano bodo v Karitas delili prosilcem pomoči, ki prihajajo v njihovo pisarno. Ko se posameznik ali družina znajde v stiski in mora zaprositi za pomoč, že na nek način zgubi del svojega dostojanstva. Zato se na Karitas zahvaljujejo za vse prinesene dobrote, ki ste jih farani prinesli pred oltar.

Po Andrejevem se dnevi prebujajo vedno kasneje. Iz teme prehajajo v hladne večere. To je čas, ko so imela poganska ljudstva veliko šeg in navad. Krščanstvo je dalo tem navadam in šegam nov smisel. Čas pred božičem imenujemo advent ali prihod. Ker v Cerkvi obhajamo spomin na gospodovo rojstvo – božič šele od 4. stoletja naprej, je tudi priprava nanj šele iz 6. stoletja. Najstarejši način priprave naših prednikov je bil post, ki se je začel takoj po Martinovem in je trajal do svetega večera. Advent nam mora biti predvsem duhovna, pa tudi zunanja priprava na božič. Biti mora drugačen čas; predvsem čas skupne molitve in družinskih praznovanj. Ne zanemarjajmo jih. Adventni venec s štirimi svečami predstavlja adventne nedelje. Goreče sveče nas opominjajo, naj se z dobrimi deli in molitvijo pripravljamo na Kristusovo rojstvo.

Čas, ko prižgemo prvo svečko na adventnem venčku pomeni tudi vstop v veseli december, katerega se še posebej veselijo otroci. Gre za čas, ko so družine nekoliko bolj povezane med seboj, čas miru in čaroben čas praznovanja. Vse to naznanja ena sama svečka na adventu, ki smo jo prižgali že danes.

V cerkvah v adventnem času prevladuje vijoličasta barva. Najbolj značilno zunanje znamenje tega časa je adventni venec. Gre za običajno iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Pri tem verniki prvo prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo po eno dodatno, zadnjo v nedeljo pred božičem.

Vsem faranom tudi v našem imenu želimo lep in miren adventni čas. Naj vas POČASTI MIR in LJUBEZEN naj SEDE V SRCE.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar