Virski čebelarji z novo bandero svetega Ambroža

7. decembra goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in voskarjev. Ob koncu čebelarske sezone se zato čebelarji želijo zahvaliti za dobrine, ki so jih prejeli od marljivih čebel. Še posebej pa je maša posvečena vsem rajnim čebelarjem. Na dan svetega Ambroža, cerkvenega učitelja ter zavetnika čebelarjev, je navada, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji sezoni. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji.

Tudi Čebelarska družina Vir pri Domžalah, je tako kot v skoraj vseh krajih po Sloveniji, povabila čebelarje in ljubitelje narave k sv. maši v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža ter za pokojne in žive čebelarje. Sv. maša je potekala v sredo, 7. decembra 2022, v farni cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah, kjer je bilo še posebej slovesno.

Pred cerkvijo je Aleksander Urek, virski župnik ob prisotnosti čebelarjev blagoslovil novo bandero Svetega Ambroža, zatem pa je čebelar Viktor Svetlin v spremstvu prapora novo bandero slovesno odnesel v cerkev, kjer je potekala sveta maša.

Čebelarke in čebelarji z Vira pri Domžalah so ponosni, ker bo zdaj njihovo bandero redno prisotno tudi na procesijah ob prazničnih slovesnostih v tamkajšnji župniji sv. Jožefa. Bandero svetega Ambroža je financirala Čebelarska družina Vir.

Sveto mašo, ki jo je s petjem in igranjem na orgle popestril maestro Dominik Krt, je daroval virski župnik Aleksander Urek, čebelarji pa so za to priložnost poskrbeli, da je bil oltar okrašen s čebeljimi pridelki in izdelki, s panjema ter sliko čebele. V uvodu svete maše je vse zbrane pozdravil virski čebelar Viktor Svetlin, ki je nato prižgal svečo iz pravega čebeljega voska.

Ambroževe maše so priredila številna društva širom po Sloveniji. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. Pri maši so se spomnili vseh čebelarjev, ki so delovali na Viru in okolici, zato so se jim zahvalili za promocijo in delovanje v čebelarstvu, ki so jih prenesli na današnje rodove. Virski župnik je blagoslovil sladkor, ki so ga po maši čebelarji odnesli domov za hranjenje čebel v naslednji sezoni.

Ob koncu svete maše je Mojca Grojzdek prebrala nekaj besed o čebelah ter o zdravilnosti čebeljih pridelkov. Po blagoslovu so skupaj odšli še na ploščad pred cerkvijo Sv. Jožefa, kjer so vse čakale medene dobrote v trdi in tekoči obliki. Skupaj so zapeli slovensko himno ter se še poveselili ob dobrotah, ki jih je pripravila Čebelarska družina Vir.

V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležbo na kakšnem predavanju o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico. Spoštujemo, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož.

O svetem Ambrožu

Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambrožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal, naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij.

Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Viktor Svetlin