V Ihanu s kulturnim večerom obeležili 140. obletnico rojstva dr. Antona Breznika

Letošnje leto v Ihanu obeležujejo pomembno obletnico – 140. obletnico rojstva pomembnega jezikoslovca dr. Antona Breznika. V ta namen so svoje moči združili Krajevna skupnost Ihan, Kulturno društvo Ihan, Turistično društvo Ihan in Župnija Ihan ter v petek, 25. junija 2021, na ploščadi pred župnijskim domom v Ihanu pripravili enkraten kulturni večer z gosti. Dr. Anton Breznik je veliki človek. Bil je znanstvenik, jezikoslovec in je kot tak veliko prispeval k spoznavanju našega materinega jezika. Bil pa je tudi duhovnik in na škofijski gimnaziji v Šentvidu ravnatelj, s temi svojimi dejavnostmi pa je močno prispeval h razvoju in oblikovanju mladih.

Slovenska himna, ki jo je zaigrala Banda citrarska, zapel pa jo je tenorist Klemen Torkar, je uvedla v ta praznični večer, ki je bil še toliko bolj poseben, saj smo praznovali trideseto obletnico samostojne Slovenije, domovine, ki nas razveseljuje, ki nas sooblikuje in nam pomeni skupno vrednoto.

Letos v Ihanu obeležujejo 140. obletnico rojstva dr. Antona Breznika, njihovega sokrajana, po katerem so poimenovali krajevni praznik ter tudi glavno cesto, ki pelje skozi Ihan. Pri cerkvi sv. Jurija pa se nahaja dragocena Breznikova zbirka, ki jo je v večini napolnil Domžalec Matjaž Brojan.

Kulturnega večera so se poleg krajanov, predstavnikov krajevnih društev in organizacij, udeležili še dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec, literarni zgodovinar, ustvarjalec ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je bil tudi slavnostni govornik, Branko Sojer, predsednik Krajevne skupnosti Ihan, dr. Andrej Poznič, ihanski župnik, Matjaž Brojan, publicist in novinar, ki je najzaslužnejši, da imajo v Ihanu bogato Breznikovo materialno in intelektualno zapuščino, združeno v Breznikov izbirki. V kulturnem programu je sodelovala Banda citrarska, Brane Jerman, ki je tudi povezoval program ter Štefan in Lučka Jerman.

Vse zbrane je v uvodu nagovoril predsednik KS Ihan Branko Sojer, v nadaljevanju pa je slavnostni govornik dr. Kozma Ahačič podal svoje mnenje o slovenskem jeziku, kakršnega govorimo danes. Dr. Ahačič ni le predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer se raziskovalno posveča predvsem zgodovini jezikoslovja in jezikovne rabe, ampak je tudi urednik jezikovnega portala Fran in sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, slovnici za osnovne šole »Kratkoslovnica« in za srednje šole »Slovnica na kvadrat« pa sta mu prinesli priznanje jabolko navdiha.

Poezijo oziroma literaturo bi lahko opisali kot estetsko dimenzijo jezika. Ravno gost večera dr. Ahačič pa bi vprašanje obrnil in bi rekel, da mora biti predvsem jezik odgovoren do literature. Ravno literatura je poleg znanosti in sporazumevanja na najvišji ravni temeljni vzrok, zakaj sploh potrebujemo knjižni jezik. Literatura zahteva, da se govorci določenega jezika med sabo zelo dobro razumejo, da razumejo tudi najmanjše jezikovne odtenke, ki se jih morda ne da zapisati niti v slovarjih. Zato je v bistvu jezikoslovje z opisovanjem neke višje ravni jezikovnega izražanja, posebnosti jezika, nekakšen pomočnik literaturi, da bolje komunicira z bralci. Zanimivo je, da je tudi literatura, pisana v pogovornem jeziku, učinkovita samo, če jo pišejo tisti, ki zelo dobro poznajo knjižni jezik in ki zelo dobro razumejo razlike med knjižnim in pogovornim jezikom. Za mnoge, ki se lotijo literature v pogovornem jeziku, se izkaže, da je to enostavno pretrd oreh. In tudi če pogledamo katere knjige, zapisane v pogovornem jeziku, slengu itn., so bile v Sloveniji v zadnjih desetletjih uspešne, bomo videli, da so vsi avtorji, zelo vešči tudi knjižnega jezika in da se zelo dobro zavedajo razlik med knjižnim in pogovornim jezikom. S tega vidika so znanja in raziskave, ki jih opravlja jezikoslovje, dober, koristen in včasih tudi nujen spremljevalec umetnikov.

In kakšna bo slovenščina prihodnosti glede na to, da mladi uporabljajo dandanes ogromno potujčenih besed in slengov? Tudi na družbenih omrežjih se je zelo razširilo pisanje v Slovencem nerazumljivih zapisih. To je vprašanje, na katerega je z vidika znanosti nemogoče odgovoriti. Povezano je namreč s tem, kakšen bo svet v prihodnosti. Prerokovati pa ne znamo. No, slovenščina se bo zagotovo spreminjala, a glede na to, da vse bolj komuniciramo med sabo, da tudi ljudje z različnih koncev Slovenije zaradi spletnih omrežij in večje komunikacijske povezanosti vse bolj sodelujejo, se pogovarjajo, si pišejo, se bo slovenščina verjetno v prihodnjih desetletjih in stoletjih verjetno spreminjala manj, kot se je v preteklih desetletjih in stoletjih. Bolj kot je neka skupnost povezana, bolj kot je v stalni komunikaciji, manj se praviloma spreminja jezik. Je pa seveda to nemogoče napovedovati z gotovostjo.

Po slavnostnem govoru so s podelitvijo plaket nagradili nekaj izstopajočih posameznikov in združenj, ki so posebej zaznamovali Ihan in življenje v njem. Priznanja je podelil predsednik KS Ihan Branko Sojer. Priznanje za mladega športnika leta je prejel biatlonec Tadej Repnik, priznanje za športnika leta pa je prejel biatlonec Matic Repnik. Bronasta priznanja so prejeli: Balinarski klub Ihan ob 31. letnici delovanja, Meta Zupan in Igor Zupan, aktivna člana Smučarskega kluba Ihan, Franci Vodnjov, dolgoletni član Turističnega društva, Primož Orešek, za aktivno delo v PGD Ihan in Brane Šimenc, za prevzem Breznikove zapuščine. Srebrno priznanje je prejel Dušan Sojer, za aktivno delo v PGD Ihan. Zlati priznanji pa sta prejela Smučarski klub Ihan in Nogometni klub Ihan.

Ob koncu je na oder stopil še Matjaž Brojan, ki je prispeval večino gradiva za nastanek Breznikove spominske zbirke. Brojan je skrbniku zbirke Branetu Šimencu predal knjigo, s katero bodo dopolnili zbirko. Brojan je v nadaljevanju zbranim povedal nekaj besed o dr. Antonu Brezniku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar