V Domžalah odmevale ljudske pesmi in napevi

Jesen je že globoko zakorakala med nas in nam nasula obilo pridelkov in okusnih gozdnih sadežev, ki jih ljudje pridno nabirajo in shranjujejo za zimske dni. Z marsikaterega »grunta« se ob kmečkem delu, ki ga obujajo turistična društva in seveda tudi kmetje zanesenjaki, sliši domača ljudska pesem. Spomnite se samo žetve in ličkanja, najlepšega kmečkega opravila, ki je nekoč spravil k delu cele vasi, da so si pomagali in s tem tudi družili, nekaj pojedli in spili in seveda tudi veselo zapeli. Počasi vse gre v pozabo, samo zanesenjaki še ohranjajo tradicijo ljudskega petja. Spomnite se samo Mare Vilar, ki je na televiziji pred svetovno slovensko srenjo dejala, da je ljudsko petje nekaj, kar je najlepšega, z dolgim besedilom in lepimi melodijami, ne pa samo cigu migu z dvema kiticama in tremi refreni.

Večer ljudskih pesmi in napevov ohranjajo tudi ljudski pevci in godci po vaseh in mestih širom po Sloveniji. In da bi se ljudska pesem slišala tudi izven meja neke pokrajine in občine, zanesenjaki prirejajo koncerte, kjer se ljudski godci družijo, poveselijo in tudi zapojejo ter zagodejo po »indašnje«, na starou (bas in alt) in mladou (tenor in sopran). Tudi v Domžalah imamo kar nekaj skupin, ki pojejo in godejo ter s tem ohranjajo ljudsko pesem. Ena od teh skupin na domžalskem je tudi Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, ki je v petek, 14. oktobra 2022, v Kulturnem domu Franca Bernika pripravil že četrti večer ljudskih pesmi in napevov, na katerem se je zvrstilo pet godčevskih in pevskih skupin, vsaka skupina pa je zapela in zaigrala po štiri ali pet starih ljudskih pesmi. Prireditev je povezovala Vera Vojska.

Ledino v ljudsko petje so zaorali pevci domačega Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale. Delujejo že od leta 1960. Nikoli ne pozabijo Staneta Habeta, njihovega ustanovnega zborovodje. Pevci ohranjajo in poustvarjajo slovensko ljudsko glasbeno dediščino, saj ljudsko pesem radi ponesejo v domove starejših občanov, vrtce in šole, sodelujejo na območnih revijah ljudskih pevcev in godcev, pojejo pa tudi ob različnih drugih priložnostih. Zbor vodi poznavalka slovenske ljudske pesmi Marika Haler.

35 let je zbor vodil prof Stane Habe, da ljudsko pesem zbor ohranja od jeseni 2013, ko se je takratno vodstvo društva dogovorilo, da bodo začeli z ohranjanjem slovenske ljudske pesmi. Pri izboru pesmi je bil poudarek na ljudski pesmi zapisani v okolici Domžal, Ihana ter pesmi, ki jih je napisala Mara Vilar. Zbor vsako leto našteje več kot dvajset nastopov.

Kot drugi so nastopili pevci Društva ljudskih pevcev Jezerci Cerknica. Jezerci pojejo vsepovsod, kam jih povabijo, udeležujejo se tudi srečanj ljudskih pevcev in godcev, ki jih pripravlja javni sklad za kulturne dejavnosti. Na oder stopijo odeti v ´ta gmašne gvante´, kakršne so včasih nosili ljudje z Jezera, iz Dolenje vasi in Cerknice. Naredili so jih s pomočjo etnologinje Marije Makarovič, zdaj pa z njo sodelujejo še pri izdelavi dveh moških in dveh ženskih notranjskih noš, ki so jih predstavili tudi na domžalskem odru. Izhodišče zanje je podoba svete Notburge v cerkvi sv. Petra na Dolenjem Jezeru, ki je naslikana v notranjski ljudski noši. Izdelali pa so jih iz starega lanu, ki jim ga je po vasi in v okolici uspelo zbrati Njihov repertoar sicer obsega več kot 30 ljudskih pesmi, ki so jih včasih prepevali v krajih ob Cerkniškem jezeru. Vsi Jezerci poznajo še ogromno pesmi, saj jih imajo polno glavo, pravijo in poudarijo, da pojejo po starem, tako kot so včasih peli fantje v gostilni na vasi ali dekleta, ko so ličkala koruzo, obtrgovala korenje in se ukvarjala z drugimi opravili. Naprej, čez pa dol … pojejo troglasno. Jezerci nadaljujejo tradicijo ljudskega petja Jezerk, žensk z Dolenjega Jezera, ki so prav tako gojile in ohranjale ljudsko pesem, Bundrove, Karošcove, Brkinove in Tekavcove mame ter Matevževe Micke. Kot pravi Jezerci, pojejo že od mladih nog, pred osmimi leti pa so se združili v Društvu ljudskih pevcev Jezerci. Ljudsko petje so približali tudi mlajši generaciji, ki kaže precej zanimanja, a večina mladih nima časa, da bi ga resneje gojili.

Kot tretji so nastopili ljudski godci Suha Špaga iz Škofje Loke. Ansambel je nastal pred več kot dvajsetimi leti v gostilni pod Blegošem, ko se je ob zvokih diatonične harmonike, ribežna in škaf-basa odvijalo srečanje smučarjev po starem na Starem Vrhu. Različni harmonikaši so se družno ali imenjaje igrali domače viže. Boštjan na škaf-basu pa je stal pod obokom vret ter rekel: »Dost je- suha špaga«, in tako je nastalo ime ljudskih godcev iz Škofje Loke. Nastopajo po različnih prireditvah, veselicah, praznovanjih in slavjih. V ansamblu se je zvrstilo več harmonikarjev, klarinetistov in godcev na različna ljudska glasbila. Vedno pa je bil obvezen ribežen in škaf-bas. Priznanje »Naj ljudski godci 2009«, ki ga je prejela Suha Špaga pomeni, da so pristni nadaljevalci tradicije godčevstva na Slovenskem. Z ohranjanjem tradicionalnih viž, ki so bodisi ljudske ali ponarodele in so narodov blagor, želi ansambel Suha špaga nadaljevati igranje ljudskih glasbil s klarinetom in harmoniko z namenom, da bi v njej uživali in razveseljevali ljudi okoli sebe.

Kot četrta sta nastopila ljudski godec Tone in pevka Majda. Tone Malenšek in Majda Novak sta ljubitelja ljudske narodne pesmi in glasbe. Nastopata na različnih srečanjih ljudskih pevcev in godcev, proslavah in obletnicah. Prejšnji teden sta nastopila na območnem srečanju Napev – Odsev v Kamniku. Majda poje, Tone pa raztegne svoj meh in zraven še zapoje.

Kot peti sta nastopili citrarska skupina Sončnice in kitaristi Tempo Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Citrarska skupina Sončnice in kitaristi Tempo v letošnji sezoni obeležujejo deveto obletnico prvega srečanja. Večina se je pričela učiti igranja instrumentov čisto od začetka pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik v Lipi Domžale. S svojimi nastopi bogatijo vsakdan v domovih za starejše po Sloveniji, zaigrajo in zapojejo pa pa tudi ob različnih praznikih in na proslavah. Redno se udeležujejo koncertov in aktivnosti v Domžalah in okolici. Repertoar v večini sestavljajo ljudske skladbe, ki jih obogatijo s petjem, radi pa zaigrajo tudi zimzelene in popularne melodije.

Za zaključek je še enkrat nastopil Moške pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale. Po po zadnji odpeti pesmi je na oder prišel Matej Primožič, vodja JSKD OI Domžale. Zahvalil se je za odličen koncert, saj se je slišala ljudska pesem iz več slovenskih pokrajin, za kar so pripomogli pevci in godci izven domžalske občine, z željo po še več takšnih jesenskih koncertov. Zahvalil pa se je tudi organizatorjem, domačemu pevskemu zboru.

Ob koncu so se vodjem skupin zahvalili s šopki in priznani za nastop na domžalskem odru.

Avtor: Miro Pivar; Foto; video: Miro Pivar