V Dobu blagoslovili kip sv. Ambroža, učni čebelnjak in učilnico na prostem

20. maja obeležujemo Svetovni dan čebel. Na ta dan ozaveščamo o pomenu čebel kot tudi o izjemnem pomenu drugih opraševalcev. Letošnje leto je za čebelarstvo na slovenskem izjemno pomembno, saj praznujejo tudi 150 letnico delovanja Čebelarske zveze Slovenije. Pri učnem čebelnjaku in učilnici na prostem, ki se nahaja v Dobu pri Domžalah, so imeli na svetovni dan čebel lepo praznovanje. Blagoslovili so namreč v les izrezljan kip sv. Ambroža, zavetnika čebel, obenem pa so blagoslovili še učni čebelnjak in učilnico na prostem. Blagoslov je opravil dobski župnik Jure Ferlež.

Nekaj besed zbranim predstavnikom čebelarjem iz drugih čebelarskih društev in gostom sta povedala Marjan Koderman, predsednik Čebelarskega društva Krtina – Dob ter mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist.

Marjan Koderman je podal nekaj podatkov o njegovem predsedovanju od leta 2004 do sedaj. V tem času se je na Osnovni šoli Dob leta 2009 ustanovil čebelarski krožek. Že leta 201 so bili tako uspešni, da so pridobili prvo mesto in potem vsako leto odlično zastopali dobske čebelarje in Osnovno šolo Dob. 2013 leta so dobili učni čebelnjak, krožek čebelarjenja je postajal vse številčnejši, potrebe po opremi vse večje. Čeprav z muko, zaradi gradbenega dovoljenja, so končno leta 2020 dobili še učilnico na prostem, pred kratkim pa še v les oblikovan kip sv. Ambroža.

In vse to je tako dolgo čakalo na blagoslov, ki je končno prišel na svoj račun letos na svetovni dan čebel. Jure Ferlež, dobski župnik je z veseljem blagoslovil vse tri pridobitve ter čebelarjem zaželel čim boljšega upravljanja z pridobljenimi objekti.

Mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist pa je spregovoril nekaj besed o zavetniku čebelarjev sv. Ambrožu.

Ambrož se je rodil leta 339 v Trieru (v današnji Nemčiji), kjer je bil njegov oče vodja pretorijanske prefekture za rimsko provinco Galijo. Mati je bila zgledna krščanska žena, ki se je po moževi zgodnji smrti s tremi otroki vrnila v Rim. Tam je Ambrož uspešno končal retorske in pravne nauke, nato pa se je posvetil državniški službi v Milanu, kjer ga je kot pripravnika na prejem svetega krsta doletelo ‘plebiscitno’ imenovanje za škofa. Ko je postal škof, je bilo njegovo prvo dejanje, da je svoje veliko premoženje razdelil ubogim, ki jim je ostal skrben oče do smrti. Njegova druga skrb je bila, da se je temeljito izobrazil v bogoslovnih naukih, predvsem po študiju Svetega pisma in cerkvenih očetov. Bil je zelo učljiv in ponižnega srca, zato je naglo napredoval. Svoja spoznanja je posredoval vernikom v odličnih pridigah, ki so pritegnile tudi takega genija kot je bil sveti Avguštin. Ta pričuje, da je škof Ambrož krščanski nauk najraje razlagal ob svetopisemskih zgledih in osebah. O zakramentih in bogoslužju je govoril tako jasno in nazorno, da so ljudje ob njih spoznavali moralni in praktični vidik verskih resnic. Škof Ambrož si je vedno prizadeval za neodvisnost Cerkve od svetne oblasti. Pri tem se je skliceval na Jezusove besede: “Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.” Cesarja Teodozija, ki je v navalu jeze dal pomoriti v Solunu veliko število upornikov, je kaznoval z javno pokoro, ki jo je ta ponižno izvršil. Pomembno vlogo je škof Ambrož odigral kot bogoslovni pisatelj in oblikovalec zahodne pobožnosti. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje in sam je napisal več himen in pesmi, preprostih po jeziku in obliki, in jih sam tudi uglasbil. Zapustil je bogato zbirko bogoslovnih spisov, pridig in pisem. Bil je goreč apostol socialne pravičnosti. Vse življenje je bil na strani ubogih, katerim je razdajal svoje imetje, bogate je svaril pred sebičnostjo in pohlepnostjo. Umrl je leta 397. Ohranila se nam je njegova podoba v mozaiku, ki je nastala kmalu po njegovi smrti in je danes ohranjena v milanski baziliki, posvečeni Sv. Ambrožu, kjer je pokopan pod glavnim oltarjem Od 11. stoletja se njegov god praznuje 7. decembra. Za svojega zavetnika so si ga izbrali voskarji in čebelarji in v pratiki je ob njegovi podobi naslikan čebelji panj.

Slovenija veliko pozornosti namenja medonosni čebeli, zato marsikdo ne ve, da poleg kranjske čebele v Sloveniji živi še več kot 570 vrst divjih čebel. Poleg tega so pomembni opraševalci tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči, čmrlji in ose. Žal pa letos narava čebelam ni naklonjena. Čebele brez oskrbe čebelarjev v tem času ne bi preživele.

Čebelarji skrbijo za čebele s krmljenjem s sladkornim sirupom, ki je v tem času edina hrana za čebele. Vzdrževanje čebel je zelo drago, saj čebele v tem času pojedo do skoraj 1 kg na dan in samo sladkor se je v enem letu podražil za več kot 100%. Čebelarji upajo, da se vreme ustali in da narava kaj ponudi tudi čebelam. Najprej za njihovo preživetje in upajmo, da tudi kaj za čebelarja in potrošnike.

Letošnjega akacijevega in cvetličnega medu ne bo, na srečo imajo nekateri čebelarji še nekaj zaloge medu iz pretekle sezone.

NAJ MEDI!

Avtor: Miro Pivar, Foto, video: Miro Pivar