Upravljanje zemljišč v času podnebnih sprememb

Kako se podnebne spremembe že odražajo na rabi in upravljanju zemljišč v Sloveniji? Kakšno vlogo imajo različne vrste zemljišč pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb? Kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k bolj trajnostnemu upravljanju zemljišč? Kako prilagoditi upravljanje zemljišč na lokalni ravni za zmanjšanje poplavne ogroženosti in drugih posledic ekstremnih vremenskih pojavov? Kako lahko lokalne skupnosti aktivno prispevajo k trajnostni rabi zemljišč?

Podnebna kavarna je del niza potujočih predavanj, razprav in delavnic, ki temeljijo na strokovni podkovanosti 14 partnerjev projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Samo en planet imamo, rešitev pa je nešteto.

Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila 2025, sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju s Knjižnico Domžale v večnamenskih prostorih Knjižnice Domžale pripravila dogodek »Podnebna kavarna«, na katerem so razpravljali o izzivih in priložnostih trajnostnega upravljanja zemljišč v času podnebnih sprememb. Na Podnebni kavarni so govorci pojasnili razliko med blaženjem in prilagajanjem podnebnim spremembam, predstavili ukrepe za trajnostno rabo zemljišč ter osvetlili vlogo ključnih deležnikov pri oblikovanju odpornosti na podnebne spremembe. Razpravljali so tudi o izzivih prihodnosti in konkretnih rešitvah, ki jih lahko uveljavimo na lokalni ravni.

Gostje Podnebne kavarne so bili Anton Komat (naravovarstvenik), Bogdan Bartol (Zavod za gozdove Slovenije, vodja KE Domžale), Janez Ziherl (Občina Domžale, direktor občinske uprave) ter dr. Boštjan Mali (Gozdarski inštitut Slovenije, raziskovalec). Pogovor je moderirala Klara Eva Kukovičič.

Na Podnebni kavarni so vsebino predstavili tako, da se prilagodi vsakemu kraju in občini, kamor jih povabijo. Zaradi prilagodljive zasnove se tak dogodek vsebinsko odlično poda v knjižnice, kulturne domove ali različna preddverja. V sproščeni toplini kavarniškega druženja so občinstvo seznanili s podnebnimi spremembami, organizirana predavanja in razprave pa so omogočile, da so obiskovalci spoznali strokovnjake z različnih področij, ki so odgovarjali tudi na vprašanja, ki so se porajala v zvezi s podnebno problematiko.

Predavali in z občinstvom so razpravljali strokovno podkovani predavatelji s področij trajnostne mobilnosti, nizkoogljične družbe, trajnostne gradnje na nepoplavnih območjih, podali pa so se tudi v vode učinkovite spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

Podnebne spremembe se že odražajo na rabi in upravljanju zemljišč v Sloveniji. Zaradi suše začnejo bolehati in izumirati različna gozdna drevesa, saj se podtalnica niža, korenine pa ne pridejo več do vode. Čedalje bolj je ogrožen hrast dob, zaznali pa so tudi pomanjkanje vode za bukve, kar povzroča njihovo propadanje. Zato imajo veliko vlogo različne vrste zemljišč pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb, pomembni pa so tudi vodni viri rek in potokov.

Kot je izpostavil naravovarstvenik Anton Komat, je v veliki meri kriva prevelika regulacija rek – v Domžalah Kamniške Bistrice, ki se neustrezno regulira. Po poplavah pred dvema letoma so s posegom porušili pestro biotsko raznolikost z odstranjevanjem priobalnega rastlinstva, z regulacijo rečne struge pa se pospešuje nižanje podtalnice, saj voda prehitro odteče dolvodno in s tem »potegne« tudi pitno podtalnico. Vodostaj podtalnice se zato drastično niža.

Prostorsko načrtovanje pomembno prispeva k bolj trajnostnemu upravljanju zemljišč, pri čemer občine pripravljajo občinske prostorske načrte. Dotaknili so se tudi gozdarjenja: v Sloveniji imamo velike površine gozdov, vendar je velik del teh neočiščen. K temu pripomorejo tudi vetrolomi, žled, v zadnjem času pa tudi listnati gozdovi doživljajo velike spremembe – zaradi pomanjkanja vode ostajajo korenine in drevesa “žejna”, gozd pa se začne sušiti. Dotaknili so se tudi vprašanja, kako prilagoditi upravljanje zemljišč na lokalni ravni za zmanjšanje poplavne ogroženosti in drugih posledic ekstremnih vremenskih pojavov. Rešitev je veliko – le skupaj bi se morali usesti državniki, naravovarstveniki ter upravljavci zemljišč, pa bi jih hitro našli.

Nekoč ob rekah ni bilo gradnje, razen mlinov in žag, ki so jih reke poganjale. Hiše so gradili stran od rečnih strug. Danes pa gradijo skorajda v rečnih strugah, kar ob večjih padavinah in poplavah pomeni, da so hiše in tovarne hitro pod vodo – to povzroča izgubo dohodka, potrebo po sanaciji in še več posegov v rečne struge. Dotaknili so se tudi vprašanja, kako lahko lokalne skupnosti aktivno prispevajo k trajnostni rabi zemljišč. Poudarili so, da bi bilo mogoče gozdnata območja ob Kamniški Bistrici ohraniti kot poplavne gozdove, kar bi prispevalo k ohranjanju biotske raznolikosti.

Obiskovalci so imeli možnost postavljati vprašanja, na katera so vabljeni gostje odgovarjali. Ob koncu dogodka so udeleženci prejeli semena medovitih rastlin, ki jih lahko posejejo v svojem okolju, s tem polepšajo zelenice ter privabijo čebele in druge žuželke.

Več pa v video posnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar