Sveta maša posvečena sv. Ambrožu ter živim in pokojnim čebelarjem

Ambroževe maše so priredila številna društva širom Slovenije. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi.

Na god svetega Ambroža, 7. decembra 2023, so se pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah zbrali čebelarji Čebelarske družine Vir, ki je tudi organizirala mašo. Le ta je bila posvečena svetemu Ambrožu ter živim in pokojnim čebelarjem, pridružili pa so se tudi praporščaki iz Čebelarskega društva Krtina Dob, Lukovice, Moravč, Mengša in Dolskega.

Na dan sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev je spominsko sveto mašo daroval župnik Župnije Vir Aleksander Urek, ki je prišel na ploščad pred cerkvijo, pozdravil vse navzoče praporščake in čebelarje, ki so se udeležili svete maše, nato pa vse povabil v cerkev.

Sprevod sta vodila ministrant in župnik, nato so bili bandera Čebelarske družine Vir, na kateri je slika svetega Ambroža ter Marije, zatem pa ostali praporščaki in čebelarji.

Spominska sveta maša ob godu sv. Ambroža je bila obarvana s čebelarsko simboliko, saj je v uvodu Viktor Svetlin, predsednik Čebelarske družine Vir, katerega člani so tudi lepo okrasili oltar s čebeljimi pridelki, najprej pozdravil vse navzoče čebelarje in farane, zatem pa je prižgal svečo iz pravega čebeljega voska.

Zavetnika čebelarjev sv. Ambroža so pri maši prosili za zdravje čebel in dobro letino v prihodnjem letu, še posebej pa je bila maša posvečena vsem pokojnim čebelarjem. Mojca Grojzdek je prebrala nekaj besed o čebelah, medu in cvetnemu prahu in o zdravilnosti le teh.

Čas po godu sv. Ambroža je najprimernejši čas za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja.

Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož.

Po končani maši so čebelarke in čebelarji Čebelarske družine Vir pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse farane, skupaj z župnikom so zapeli Zdravljico, zatem pa so se poveselili ob stojnici, na kateri ni manjkalo medenih dobrot in medene kapljice ter vročega čaja.

O svetem Ambrožu

Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje 7. decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji in voskarji pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.

Naj medi!

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar