Sveta maša na drugo adventno nedeljo v domžalski cerkvi

Druga adventna nedelja nas spodbuja, da uravnamo svoje življenje po Božji volji in s tem v svojih srcih pripravimo pot Gospodu. Čas stiske, ki ga doživljamo v teh dneh, ko so množice na ulicah, nam daje jasno znamenje, da je svet brez Boga kaotičen, kjer ni videti rešitve. Svet je poln hudobije in prevare, vendar ga ni mogoče rešiti z zakonom ulice. Sleherni izmed nas mora iti vase, se srečati z Bogom, ali bolje rečeno, odkriti bivanje Boga v sebi, šele potem bomo zmožni najti prave rešitve. Zavedati se moramo, da sreča ne sije z velikih plakatov, niti v oknih izložb, ki so polna bleščečih izdelkov, niti v nočnih klubih ali prestižnih hotelih. Iskati jo je treba v najbolj skriti kamrici svojega srca. Samo čista vest nam razkriva Božje obličje in srečo. Zato v tem adventnem času zahrepenimo po luči in iščimo Jezusov obraz v bližnjem, ki je ubog in zapuščen. Ravnajmo tako, da bo prihajajoči Odrešenik mogel priti v naše srce in nam podariti svoj mir in srečo, ki je večna.

Drugo adventno nedeljo letos obhajamo dan pred godom svetega Miklavža, prvega dobrega moža v mesecu decembru. Posneli smo sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah, ki jo je daroval Andrej Svete, duhovni pomočnik v župniji Domžale in letošnji zlatomašnik. Druga adventna nedelja nas spodbuja, da uravnamo svoje življenje po Božji volji in s tem v svojih srcih pripravimo pot Gospodu. Je tudi nedelja Janeza Krstnika, ki oznanja: »Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka.  In vse meso bo videlo Božje odrešenje. PRIPRAVIMO POT GOSPODU«.

V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija.

Advent je čas veselega pričakovanja. Sliši se preprosto, kajne? A vendar se tudi kristjani v resnici zelo hitro znajdemo sredi norije, ki jo dandanes imenujemo »veseli december«. Z vseh strani smo oblegani z oglasi, ki prikazujejo bistvo Božiča v lučkah, druženjih na tisoč in eni zabavi, ter v kupih daril kljub prepovedi zbiranja v večje skupine. Kako torej v vsem tem kaosu kot družina ohranjati mir in lepoto pravega pričakovanja, pričakovanja Jezusovega rojstva? Advent se začne že v tednu pred prvo adventno nedeljo, ko v naravi poiščemo materiale, s katerimi s skupnimi močmi izdelamo naš adventni venček. Ob njem se nato vsak večer družine zberejo, prižgejo svečko in zmolijo večerno molitev, medtem ko postavljanje jaslic in postavitev božičnega drevca počakata do samega božičnega večera. V adventnem času se še posebej moramo truditi za dobra dela in prijaznost drugega z drugim. Naveličanost, skrbi in občutek nemoči zaradi epidemije, ki se nikakor ne more ustaviti, nas kaj hitro lahko pahnejo v vsesplošno pritoževanje. A ravno v takšnih časih iskati mir in veselje pričakovanja pomeni živeti vero v pravem pomenu besede. Ravno to je, bolj kot kadarkoli prej, naloga naših družin – iskreno se veseliti in pričakovati rojstvo Jezusa, ki se nas bo letos, verjamem, dotaknilo na prav poseben način, saj smo več doma, več smo skupaj kot družina. Zato se bomo mi, kot družina, letošnji advent še posebej trudili za mir, prijateljstvo in povezanost. K temu vabimo tudi vse ostale družine naše župnije! Naj bo letošnji advent priložnost za še globljo družinsko povezanost in povezanost z Jezusom! V tem adventnem času se pustimo voditi Krstnikovemu klicu: »Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!«. Gospodu pripravljamo pot in ravnamo svoje steze, ko si sprašujemo vest, ko preiskujemo svoje obnašanje, da odpravimo grešne drže, kot so uspeh za vsako ceno, oblast na račun najslabotnejših, hlepenje po bogastvu, užitek za vsako ceno, ki niso od Boga. Mnogokrat je naš »ego« tako močan, da raje poslušamo njega, kot pa Boga, ki nas vabi, da hodimo po njegovih potih in se ravnamo po njegovih naukih. Samo Jezus je »Pot, Resnica in Življenje«. Zato nas tudi ta advent vabi, da se izogibamo hrupu sveta in pretirani skrbi za to življenje in v tišini najdemo pot do sebe, da lahko zahrepenimo po Odrešeniku.

Naj nam Devica Marija, katere praznik Brezmadežnega spočetja bomo praznovali v sredo, 8. decembra, pomaga pripraviti se na srečanje s to vedno večjo Ljubeznijo, ki jo prinaša Jezus, Ljubeznijo, ki je v božični noči postala majhna, Ljubeznijo, kakor seme posejano v zemljo, seme Ljubezni Božjega kraljestva.

Na današnjo drugo adventno nedeljo so farane pred cerkvijo pričakali domžalski odrasli skavti, ki so jim v nakup ponudili koledarje, kadilo, oglje in voščilnice za božične praznike. Denar od voščilnic gre za s. Barbaro v Ukrajini.

Če v adventnem času ne bomo začutili resnosti poziva, ne pomeni, da smo dobri, ampak, da smo mrtvi! Pojdimo v svet ponotranjenosti in pripravimo pot Gospodu, ki prihaja.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar