S kakšnimi težavami se tokrat ubadajo v občini Zgornja Štanga, smo izvedeli v petek, 6., soboto, 7., in nedeljo, 8. novembra, v Društvenem domu v Krašnji. Ker pri Štangarjih čas teče drugače kot pri nas, bi za njihove težave, probleme in zdrahe sicer izvedeli šele čez deset let. A zahvaljujoč režiserski dvojici Maši in Stanku Pelcu smo jim lahko prisluhnili že prvi konec tedna v novembru.
Če sta taktirko igralcev KUD Fran Maselj Podlimbarski prevzela dva Prevojčana, je prav, da igralsko vrsto okrepi tudi ekipa iz tega kraja. In tako so s skupnimi močmi v dobrih dveh urah zabavali in nasmejali obiskovalce, ki so tokrat prišli iz celotne občine Lukovica, kar se le redko zgodi. Ob tem naj dodam, da na predstave v Krašnjo redko prihajajo obiskovalci iz drugih krajev. Da ne bo pomote, to nikakor ne pomeni, da v Društvenem domu občinstva ob gledaliških predstavah ne nasmejijo.
In kdo so bili tokrat igralci? Roman Podmiljšak je igral režiserja Frankota, Toni Praznik Joškota, predsednika občinske komisije za kulturo, Marjan Dobrotinšek pa je bil Pero, županov zaupnik, stalni gost v njegovi gostilni in občudovalec oprsja natakarice. Timotej Klopčič je nastopil kot Egon, mladi in obetavni umetnik, Gregor Rožič kot Pepi, član komisije, Stanko Pelc kot Jean, nesojeni »disk džokej«, Špela Lenček kot občinska tajnica, Brigita Rožič pa kot Ančka, članica komisije, ki je poročena, a zatrapana v režiserja Franka.
Marjana Grošelj je bila Dina, avtoritativna članica komisije, Marjana Lipovšek Žuža, nevedna članica komisije, Slavka Urbanija pa Mici, članica komisije in Pepijeva simpatija. Saša Dobrotinšek je igrala Marto, Jeanovo svakinjo in pomočnico pri glasbi, Neža Čebulj Tilko, harmonikarico, Marcel Kočar pa Robija, pevca. Ana Praznik in Bine Brcarsta nastopila kot Ajda in Živko, plesalca, Žan Anžič pa kot skriti talent. Maša Pelc in Bharath Ranganathan sta upodobila Marijo in Manisha, glasbena talenta iz Spodnje Štange.
Da je predstava uspela, gre zahvala tudi avtorju besedila Stanku Pelcu. Glasbo je ustvaril Bharath Ranganathan, ki je igral tudi kitaro. Za bobni je sedel Rok Capuder, Jani Lah pa je igral baskitaro. Pela je Maša Pelc. Za sceno, osvetljavo in ozvočenje sta skrbela Jernej in Darko Tič. Nepogrešljivi sta bili tudi dekleti iz ozadja, po domače šepetalki, Ksenija Capuder in Alenka Lavrič. Tehnično organizacijo predstave je imela v rokah Romana Močnik Žavbi.
Ne spomnim se sicer, da bi bil režiser in avtor predstave kdaj član občinskega sveta ali katere izmed občinskih komisij, pa vendar je zelo dobro povzel dejansko dogajanje na eni izmed občinskih komisij. Občinska proslava je dogodek, ki privabi številne obiskovalce, zato jim je treba pokazati, da znamo pripraviti tudi zelo dobro prireditev. Žal ima pri pripravi same prireditve poleg župana besedo tudi njegova žena. Tako pridejo do ideje, da bi tokratno prireditev pripravili v slogu ameriške oddaje Amerika ima talent.
In o tem, kakšna je ta oddaja, ki jo lahko najdejo na YouTubu (kaj je že to?), se vname precej žolčna razprava. Vse skupaj z nekaj zapleti reši Franko, ki naj bi sicer z Ančko imel otroka Frančka. Stvari postavi na noge in v posel uvede še Egona, mladega in obetavnega umetnika. Seveda, če le verjamete v čudeže!
In kakor so zapisali v gledališkem listu: velika predstava, veliki zapleti, vse skupaj pa zato, da so obiskovalce spravili v dobro voljo. In priznati moram: uspelo jim je!
Avtor: DJD; Foto: DJD
Related
