Sodelovanje je ključ do uspeha

Ob tem jubileju je bila organizirana okrogla miza z naslovom “Tuhinjska dolina – moč znanja in turizma za njen razvoj”, na kateri so sodelovali vidni strokovnjaki in partnerji v projektih, ki so predstavili svoje poglede na razvoj Tuhinjske doline. Osredotočili so se na vprašanja, kako najbolje izkoristiti naravne danosti doline za nadaljnji razvoj, opozorili na morebitne pasti ter ponudili konkretne primere dobrih praks, ki bi bile primerne za implementacijo v dolini.

V uvodnem nagovoru je Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina in prokurist Term Snovik, izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so prispevali k uspehu teh projektov in k razvoju doline. Poudaril je pomen zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali razvoj Tuhinjske doline, ter izpostavil, kako so vedno znova premagovali ovire in našli rešitve za izzive, s katerimi so se soočali. Posebej je izpostavil gradnjo Eko term, ki so bile pred 30 leti zasnovane z mislijo na energetsko varčnost in ohranjanje narave, kar je spodbudilo inovativne pristope pri izkoriščanju termalne vode.

Župan Občine Kamnik, Matej Slapar, je v svojem nagovoru pohvalil prizadevanja prebivalcev Tuhinjske doline, ki so se skozi zadnja tri desetletja izkazali kot ključni akterji v prehodu od besed k dejanjem. Izpostavil je pomembnost turističnih kmetij, lokalnih ponudnikov in kmetij, ki soustvarjajo zgodbo o uspehu doline, ter poudaril, da je prihodnost doline tesno povezana z nadaljnjim razvojem trajnostnega turizma in infrastrukture. Župan je zaključil z mislijo, da pred dolino še vedno stojijo številni izzivi, vendar je prepričan, da bodo z združenimi močmi, premišljenimi vlaganji in poštenim pristopom dosegli še mnoge cilje.

Okroglo mizo je nadaljeval dr. Robert Drobnič, namestnik generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Predstavil je vlogo kohezijske politike pri regionalnem razvoju, še posebej pa je poudaril pomen sodelovanja med različnimi akterji pri pripravi in izvedbi regionalnih projektov. Izpostavil je pomen zelenega trajnostnega razvoja in digitalizacije ter aktiviranja lokalnih razvojnih potencialov, ki jih Tuhinjska dolina s svojo dostopnostjo, neokrnjeno naravo in aktivnim lokalnim prebivalstvom nedvomno ima.

Dr. Justina Erčulj je predstavila izjemno sodelovanje z Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju, kjer je izvedla izobraževanje z naslovom “Uvajanje sprememb za večjo učinkovitost šole”. To sodelovanje je spodbudilo nenehen proces uvajanja izboljšav na šoli, kar je preraslo v širše sodelovanje med šolami in postalo stalna praksa v slovenskem šolskem sistemu. Dr. Erčulj je poudarila tudi sodobno vlogo šol, ki presega zgolj poučevanje in se vse bolj osredotoča na vzgojo otrok in mladostnikov v kontekstu izzivov, kot so duševno zdravje, večkulturnost, globalizacija ter vdor umetne inteligence. Posebej je izpostavila vlogo podeželskih šol, ki so tesno povezane z lokalnim okoljem in imajo pomembno vlogo pri usmerjanju otrok v nadaljnje izobraževanje in poklicno pot.

Matic Hribar, 24-letni predsednik Športnega društva Šmartno v Tuhinjski dolini, je predstavil svojo izkušnjo prevzema vodstvene vloge v društvu. Izpostavil je pomen tradicije, podpore s strani prejšnjih organizatorjev in sodelavcev ter pomen osebnega nagovora s strani spoštovane osebe iz lokalnega okolja. Poudaril je, da so mladi sposobni prevzemati odgovorne vloge, če jim le damo priložnost in jih spodbudimo.

Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, je s svojim prispevkom “Varstvo je obstoj!” opozoril na dragocenost naravnega okolja Tuhinjske doline. Predstavil je primere dobrih in slabih praks pri umeščanju kolesarske infrastrukture v prostor ter izpostavil, da je ohranitev neokrnjene narave ključna za razvoj butičnega, avtentičnega in visokokakovostnega turizma v dolini. Poudaril je, da mora biti narava stalna deležnica pri vseh razvojnih projektih v dolini.

Zaslužni prof. dr. Janez Bogataj je predstavil izhodišča za pravilno razumevanje kulturne dediščine v sodobnosti, zlasti na področju kulinarike in gastronomije. Poudaril je pomen raziskav na tem področju, ki lahko prispevajo k razvoju turistične ponudbe Tuhinjske doline in krepitvi njene identitete. Na podlagi teh raziskav bi lahko oblikovali blagovno znamko Okusi Tuhinjske doline, kar bi pripomoglo k večji prepoznavnosti doline.

Miša Novak, zunanja strokovna sodelavka pri oblikovanju kamniške strategije turizma 2030, je poudarila priložnosti trajnostnega turističnega razvoja destinacije Kamnik in Kamniškega, ki se odpira v dve dolini: Kamniško Bistrico z Veliko planino in Tuhinjsko dolino z Menino planino. Izpostavila je, da ima Kamniško vse potrebne danosti, da se okrepi kot celoletna alpska well-being destinacija, pri čemer bi bilo treba še bolj smelo in povezano razvijati celovito destinacijo, ki vključuje tako zasebne kot javne in civilne deležnike.

Katarina Adam, direktorica Term Snovik – Kamnik, d.o.o., je predstavila vizijo razvoja Term Snovik, ki združuje trajnostni turizem, inovativne investicije in poudarek na človeških virih. Poudarila je pomemben mejnik, ki so ga dosegli s spremembo prostorskega načrta in pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nov Kneipp NaturHotel ter razširitev wellnessa. Terme Snovik so skozi leta postale zgodba o uspehu Tuhinjske doline in Kamniškega, kar dokazuje tudi visoko število obiskovalcev in nočitev ter mednarodna priznanja za trajnostno delovanje.

Sklepna misel okrogle mize je bila, da je za uspešen razvoj Tuhinjske doline ključno sodelovanje vseh deležnikov, pri čemer mora biti narava stalna deležnica v vseh razvojnih projektih. Moč znanja in turizma bo še naprej ključna za prihodnji razvoj doline, ki ima vse potrebne danosti, da se razvije v prepoznavno in uspešno destinacijo.

Spremljevalni program slavnosti tvorita še fotografska razstava Tuhinjska dolina v restavraciji Potočka v Termah Snovik, ki bo na ogled en mesec.

Otvoritev razstave in pričetek dvodnevnega foruma ob pomembnih jubilejih Tuhinjske doline

Info: Turistično društvo Tuhinjska dolina

Bojana Planina, Jožica Hribar; Foto: Gregor Prašnikar