Tudi letošnji, marsikje precej podaljšan pustni teden, se je končal brez hujših pretresov. Morda je prinesel kakšen nov rekord, a tudi najmogočnejši rogovileži so se pred pepelnično sredo simbolno – in marsikje tudi zares – spremenili v pepel. akšen pogrebni ceremonial so pripravili tudi na Viru, kjer so na znamenitem Saharskem hribu v torek, 4. marca 2025, zažgali pusta, ki je bil kriv za vse tegobe človeštva. Kljub objokani nevesti Maji je pokojnik Rudi žrtvoval svoje življenje, s čimer je storil tako plemenito dejanje, da so pogrebci ob zvokih glasbe celo zaplesali.
Ta lep vaški običaj, kjer se s sežigom za vse krivega pusta konča obdobje veseljačenja in norčavosti, pomeni, da se življenje za leto dni vrne v ustaljene tirnice. Vdova Maja je večkrat skušala slediti svojemu možu Rudiju v plamene, a so jo prizadevne nune vsakič pravočasno potegnile stran. Po tradiciji so bili v sprevodu pogrebci, objokana vdova z ruto na glavi, duhovnik, ki je pustu podelil odvezo, ter glasbeniki – harmonikar in tubar. Hrup pustnega sprevoda je privabil številne radovedneže in otroke. Na Viru se je pust tako poslovil s simboličnim pogrebom in sežigom, medtem ko ga v nekaterih drugih krajih namesto tega vržejo v bližnjo reko.
Pust je star stoletja. Čeprav natančnega začetka ne poznamo, vemo, da je bil v preteklosti še posebej pomemben za otroke. Pred desetletji smo ga vsi, mladi in starejši, nestrpno pričakovali. Od pustne sobote do torka smo se našemljeni podajali od hiše do hiše, peli, plesali in uganjali norčije, da smo si prislužili kakšen dinar. A časi se spreminjajo. Če smo nekoč pust potrebovali mi, danes za svoje preživetje potrebuje pust predano ekipo organizatorjev.
Pustne norčije se v Sloveniji zaključujejo s pokopom ali sežigom pusta, pri čemer se običaji med regijami močno razlikujejo. Skupno vsem pa je, da s tem simbolno zaključimo pustni čas. Pogrebci pusta pogosto že dopoldne položijo na pare v kakšni gostilni, kjer leži do popoldneva, ali pa ga na nosilih ponesejo od ene gostilne do druge.
Pustni torek je poleg pustne nedelje eden glavnih pustnih dni. Povorke in norčije se takrat sklenejo, saj v nekaterih krajih menijo, da na pepelnično sredo ne sme ostati niti sledu o pustu. Prav zato pusta že na pustni torek pokopljejo ali sežgejo, kot so to storili na Viru. Ta dan je tudi zadnja priložnost za uživanje mastnih pustnih jedi, saj se na pepelnično sredo začne post, ki bo letos trajal kar 46 dni. Pustni torek je zadnji dan, ko maske skušajo odgnati zimo in priklicati pomlad – in letos jim je to več kot odlično uspelo. Starodavni pust se tako vsako leto, poln norčij, neustavljivo vrača med nas.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
