Prižgali smo četrto adventno svečo – angelsko svečo

Prelepi sveti adventni čas nas vabi, da na adventnem venčku prižgemo že četrto svečko. Imenuje se angelska sveča in pomeni mir, o katerem so prepevali angeli na sveto noč. Gospoda Jezusa povabimo v molitvi naj nam pomaga, da ne bomo preslišali trkanja na vrata naših src. Prosimo ga naj objame ves svet s svojo ljubeznijo. Blagrujmo to Luč, Luč iz Betlehema naj sije nad nami, v nas in po nas. Adventno pričakovanje naj bo v zavesti vseh, da smo vsi Božji otroci. Da imamo ljudje svetlobo v srcih in očeh in naj nas združuje vse dobro, nagovori in spodbudi, usmerja in povezuje v vedno globlje prijateljstvo z Bogom. Ljubezen, ki prinaša plamen, ki nas spominja na Dete, ki je prava luč vere, upanja in miru za vse ljudi. Naj napolnita z Božjim mirom, ki ga utrujeni človek išče v globini svojega bitja.

Na četrto adventno nedeljo smo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah posneli prvo sveto mašo, ki jo je daroval Andrej Svete, duhovni pomočnik v župniji Domžale in letošnji zlatomašnik. Da se je mir, o katerem so prepevali angeli na sveto noč, naselil v naša srca, so s petjem poskrbeli članice in člani Cerkvenega mešanega pevskega zbora župnije Domžale, pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek in organista Janeza Kozjeka.

»Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Gabriel ji pove, da njena nosečnost ne bo vsakdanja, temveč je Bog pripravil čudovit tempelj v telesu Device Marije in ga posvetil s Svetim Duhom. V znamenje, da pri Bogu ni nič nemogoče, ji Gabriel pove o sorodnici Elizabeti, ki ni mogla imeti otrok, sedaj pa je v šestem mesecu nosečnosti. Marija spozna, da jo Bog kliče s posebnim namenom. Njen odgovor pove vse: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Samo tako je moglo biti to, kar je začelo kliti pod njenim srcem, sveto – Božji Sin. Reči smemo to je ljubeče darovanje ter sprejetje novega življenja.

Božični čas naj bi bil čas, ko naj bi vse prekipevalo od Lepega in Dobrega, od Ljubezni same. Čeprav je toliko hudih stvari, ki pokrivajo in zakrivajo bistvo Božiča, vendar Ljubezen obstaja in ostaja. Po drugi strani pa vlada pohlep po denarju, po časti in oblasti kot strašna tema, ki hoče zadušiti svetlobo Božične noči. Človek vidi samo še sebe, svoje koristi, druge le izkorišča za svoje sebične namene. In to se dogaja v krščanski Sloveniji. Svečke na adventnem venčku imajo simboličen in prenesen pomen.

Štiri sveče simbolizirajo štiri strani neba, štiri letne čase ali štiri življenjske mejnike našega življenja; predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori o Kristusovem učlovečenju za ves svet in vse ljudi; predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na zemlji, ampak je pomembno za vse čase in za sedaj in predstavljajo človekovo življenje. Ob rojstvu prižgana sveča se vsak trenutek manjša, kar nas spominja na tuzemsko minljivost.

Na prvo adventno nedeljo smo prižgali prvo svečko, ki je znamenje upanja na prihod Zveličarja. Na drugo adventno nedeljo smo poleg prve svečke prižgali še eno. Ta predstavlja ljubezen in jo nekateri imenujejo tudi betlehemska sveča. Spominja nas na jasli, kamor je Marija položila novorojeno dete. Tretja sveča je namesto vijolične lahko rožnate barve in predstavlja veselje ob skorajšnjem Jezusovem rojstvu. Nekateri jo imenujejo tudi sveča pastirjev. Tretja adventna nedelja se imenuje Gaudete, kar pomeni »veselite se«. Četrto adventno svečko prižgemo zadnjo nedeljo pred Božičem. Imenuje se angelska sveča in pomeni mir, o katerem so prepevali angeli na sveto noč. Ker vsako nedeljo prižgemo svečo več in se svetloba povečuje, to simbolizira tudi naraščanje pričakovanja Božiča, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v našem življenju. Pa je temu res tako? Mnogo jih je pozabilo na rojstvo Nekoga, ki je prinesel na svet Ljubezen za vse, ki premaguje zlo, katero povzroča trpljenje in smrt. Obnašajo se, kot da Evropa ni utemeljena na krščanstvu, na njenih duhovnih vrednotah. V vsakodnevnem življenju vidimo, da je med nami ostalo zelo malo evangelijskega Duha, skoraj nič.

Če se v teh dneh v nas, v naših odnosih in ravnanjih do drugih ne rodi ubogo Božje Dete, utelešena Božja Ljubezen, potem smo prazni in s tem gremo mimo bistva Božiča. Šele, ko se bomo zavedali, da bistvo praznikov ni v obilnih pojedinah, dragih darilih in pisanih okraskih, nam bo prineslo najlepše doživet Božič. Preseganje materialnih vidikov praznikov nam da priložnost za polnost doživetja. Najdragocenejše darilo, ki ga za Božič lahko podarimo svojim bližnjim, pa je naš čas, iskren pogovor, prijazen nasmeh, potrpežljivost, mir in veselje. Vse to nič ne stane, zelo pa osrečuje, še posebej vse, ki so osamljeni in v stiski.
Imejmo se radi in na ljubezen nikoli ne mine.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar