Pri jutranji maši počastili spomin na skladatelja in nekdanjega domžalskega župnika Matije Tomca

Na 5. nedeljo med letom, ki jo obhajamo 6. februarja 2022, smo se pri jutranji sveti maši, ki jo je daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, s krajšim kulturnim programom, katerega je pripravil Cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale, spomnili obletnico smrti nekdanjega domžalskega župnika in skladatelja Matije Tomca.

Na današnji dan godujejo sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci. To je tudi prva nedelja v mesecu, ko je dar faranov namenjen za gospodarske potrebe župnije. To je tudi nedelja pred kulturnim praznikom. Osmega februarja se ne bomo spominjali samo Franceta Prešerna, ampak bomo obhajali tudi obletnico smrti našega nekdanjega župnika in profesorja Matije Tomca, ki je zaspal v Bogu 8. 2. 1986. Pri jutranji sveti maši smo se z molitvijo spomnili nanj ter ga počastili s krajšim kulturnim programom, ki so ga domžalski cerkveni pevci pripravili njemu v čast. Po kulturnem programu so pevke in pevci prižgali svečo v spomin na njegovem grobu.

Povezava med 1. berilom in Evangelijem je očitna. Izaija in Peter – oba se imata za grešna človeka. Pa tudi Pavel v 2. berilu se ima za nevrednega imenovati se apostol, saj je pred spreobrnjenjem kruto preganjal Jezusa in njegov nauk. Greh prebudi v človeku refleks, da beži proč od Boga. Tako je reagiral že Adam po prvem grehu. Grešnik ne prenese Božje bližine. »Pojdi od mene Gospod, ker sem grešen človek!« prosi Peter Jezusa. Toda Jezus – učlovečena LJUBEZEN odpusti pregrehe vsem skesancem. Tako Peter kot tudi Pavel postaneta ribiča ljudi in stebra Božje Cerkve. Ribiči potem, ko jih Jezus pokliče za apostole, v hipu spremenijo svoje življenje. Zapustijo vse in gredo brezpogojno za njim. Apostol mora oznanjati svobodoljubno, neagresivno; vabi k osvobajajoči hoji za Jezusom z namenom, da bi vsi imeli življenje v izobilju in h končnemu zveličanju. Kako pa reagiram jaz, ko zaslišim glas Gospoda, ki vpraša: »Koga naj pošljem?« Sem pripravljen ponoviti za Izaijem, ki reče: »Tukaj sem, mene pošlji!«?

Kot je dejal mag. Klemen Svetelj pri jutranji sveti maši: »Naj bo ta sveta maša tudi naša prošnja, da bi prav v skrivnosti svete maše našli hrano tudi za našo kulturo; da bi v vsem, kar slutimo kot skrivnost vere, videli tudi povabilo k tistemu bivanju, v katerem nas bo Vsemogočni osvobodil vseh vezi zemeljske omejenosti«.

8. februar je Prešernov in Tomčev dan. Slovenski kulturni praznik je vsako leto priložnost, da se kot posamezniki in skupnost zavemo, kako velik dar in danost je kultura. Dviga nas nad naše zgolj naravne danosti, je izraz človekovega stalnega prestopanja svojih okvirov. Kultura pomeni, da človek samega sebe izpopolnjuje in je s tem neposredni sodelavec Boga Stvarnika. V umetnosti se posebej izraža človekovo hrepenenje po lepem, resničnem in dobrem, kar so tudi lastnosti Boga, kot so o njih govorili starodavni modroslovci. Naš véliki pesnik France Prešeren nam je tako dal bisere poezije, v kateri tudi danes prepoznamo hrepenenje po sreči, miru in ljubezni.

Hvaležni smo tudi za delo in poslanstvo Matija Tomca, velikega slovenskega skladatelja 20. stoletja in obenem dušnega pastirja v župniji Domžale. Letos 8. februarja mineva šestintrideset let od njegovega odhoda s tega sveta, sredi leta pa šestinsedemdeset let od njegovega prihoda v domžalsko župnijo. Dolgoletni domžalski župnik Matija Tomc je eden najvidnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja. Za našo župnijo je zato dan, ko Slovenija slavi svoje ustvarjalce na področju duhovne kulture, še poseben dan spomina in zaveze ohranjanju dediščine velikega skladatelja. Tomčevo delo je presegalo meje župnije, a so mnoga njegova dela vzklila prav tu. Občudujemo njegovo delavnost in urejenost, ki sta mu omogočili, da je združeval pastoralno in glasbeno delovanje. Vsako od njiju namreč zahteva celega človeka. Tomcu so bili krščanstvo, duhovništvo in evangelij navdih in hrana duha, ki je ustvarjal čudovite glasbene stvaritve. Ljubezen do slovenstva mu je dajala krila, da je dragocene zaklade narodne pesmi plemenitil s skladateljskim genijem, jih tako ohranjal, oživljal in bližal celotnemu narodnemu občestvu. Obenem je evangeljske vrednote tudi preko glasbe na nek način posredoval celotni družini naroda. Njegovo delovanje na področju tudi svetne kulture je lahko navdih in spodbuda, da se tudi župnijsko občestvo bolj zaveda vpetosti in dialoga s celotnim okoljem, v katerem živi.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar