Praznik Telovega – sv. Rešnjega telesa in krvi v Domžalah obeležili s procesijo
V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah so v nedeljo, 19. junija 2022 obeležili 12. nedeljo med letom. Mag. Klemen Svetelj, župnik v župniji Domžale, je pred telovsko procesijo daroval jutranjo sveto mašo. Pri sveti maši so sodelovali pevke in pevci cerkvenega Mešanega pevskega zbora župnije Domžale pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek in organista Janeza Kozjeka. Po maši pa je sledila še tradicionalna procesija ob prazniku svetega Rešnjega telesa in krvi, ki smo ga obhajali minuli četrtek.
Med branjem berila in poslušanjem Evangelija, smo verniki slišali zanimivost vezano na Jezusovo vprašanje: »Kaj ljudje pravijo, kdo sem?« Petrov odgovor, da je Božji maziljenec pojasni razlago, da bo Sin človekov zavržen in umorjen. S tovrstno obrazložitvijo je najtesneje povezano Jezusovo trpljenje in kdor ga bo hotel spoznati, bo moral po taisti poti za njim. Zato Jezus pravi: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ in hodi za menoj.«
Križ je najpomembnejše znamenje Božjega sina, pa tudi vseh njegovih učencev. Zdi se, da smo Jezusovo trpljenje ločili od njegovega življenja. Kot da je trpljenje nek dodatek k njegovemu sicer uspešnemu oznanjevanju. Pa ni! Križ se za Jezusa ni začel na veliki četrtek, ampak z njegovim rojstvom. Hoja za Jezusom ter življenje v resnici in ljubezni, je tesno povezana s trpljenjem. Nenazadnje je vse človeško življenje povezano z Jezusovim križem. To je potrebno razumeti in tudi sprejeti. Otrok bi čokolado raje ne delil z ostalimi, če pa hoče biti resnično človek, se tega mora naučiti. Vsi bi raje pogosteje počivali, kot pa pomagali. Vendar si je znova treba naložiti križ odpovedi.
Želimo si, da bi se kaj zgodilo samo od sebe, vendar moramo pljuniti v roke in narediti sami. Pa smo spet pri križu. Beg pred križem se vsepovsod odraža kot lenoba in lagodje. To ni življenje resničnega kristjana. Danes je ogromno tega vsepovsod. Ko pa govorimo o zavzetem vztrajanju, resnici in ljubezni, bomo doživljali nasprotovanje in preganjanje. Kdor želi za Jezusom, bo trpel tako, kot je trpel on. Biti Jezusov učenec pomeni izgubiti življenje in najti življenje. Če bomo hodili za njim, bomo v sebi našli mir.
Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi imenovan tudi Telovo, nima stalnega datuma. Določen je glede na praznik velike noči. Obhajamo ga v četrtek, drugi teden po binkoštih. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu Sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere. Marsikje procesijo ne opravljajo več na sam praznik, temveč na nedeljo po prazniku, zaradi česar so jo v Domžalah izpeljali v nedeljo, 19. junija 2022, po jutranji sveti maši.
S procesijo smo počastili Najsvetejšega in imeli blagoslove na vse štiri strani. Sodelovali so Godba Domžale, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale, narodne noše, župnijski pastoralni in gospodarski svet, župnik Klemen Svetelj, ki je pod nebom nosil Najsvetejše, ministranti ter nosilci bander, pritrkovalci, ki so pritrkavali na cerkvene zvonove, deklice, ki so v košaricah nosile cvetne lističe in jih potresle pred oltarje ter seveda množica župljanov. Le ti so ob pesmih ter evangelijih na štirih oltarjih, ki so jih postavile pridne roke domačinov, prosili za milost, dobro letino in varstvo pred ujmami in drugimi naravnimi nesrečami.
Procesija po maši je vodila od cerkve do pokopališča in nazaj do ploščadi pred cerkvijo, kjer smo se ustavili pri oltarju. Telovska procesija vsebuje prošnje in zahvalo, predvsem pa je slavljenje evharistije. Pri oltarjih duhovnik pri blagoslovu z Najsvetejšim moli: »Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi naj utrdi v vseh nas zavest, da je Gospod v evharistiji resnično z nami, da želi živeti med nami prav zato, da nas blagoslavlja, ozdravlja bolezni in notranjih ran duše in duha.
Lepo vabljeni k ogledu procesije v priloženem videu:
Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar