Ena izmed najbolj znanih cerkva v Ljubljani, poleg Frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja pri Prešernovem spomeniku, je zagotovo Stolnica svetega Nikolaja. Prvič je omenjena leta 1262 kot triladijska romanska bazilika. Po požaru leta 1361 so jo gotsko preobokali. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so jo večkrat dozidavali in preurejali, leta 1469 pa naj bi jo požgali Turki.
Leta 1701 so staro cerkev podrli in zgradili novo, baročno dvoransko cerkev v obliki latinskega križa s stranskimi kapelami. Načrte zanjo je narisal jezuitski arhitekt Andrea Pozzo, gradnja pa je trajala do leta 1706. Na oboku križišča je bila sprva naslikana navidezna kupola, saj so pravo uspeli zgraditi šele leta 1841. Med številnim baročnim okrasjem so poleg fresk slikarja Giulio Quaglio pomembni tudi kipi štirih emonskih škofov pod nosilci kupole, delo kiparja Angelo Putti. Njegovo delo je tudi upodobitev stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja, pobudnika gradnje nove stolnice. V prečni ladji stojijo na levi oltarni angeli kiparja Francesco Robba, na desni strani pa delo bratov Paolo Groppelli in Giuseppe Groppelli.
V zadnjem času se stolnica pogosto omenja predvsem zaradi projekta obnove Milavčevih orgel. Milavčeve orgle v ljubljanski stolnici predstavljajo izjemno ohranjen zvočno-tehnični biser slovenske pozne romantike. Gre za enega redkih avtentično ohranjenih orgelskih instrumentov tega obdobja ne le v slovenskem, temveč tudi v širšem evropskem prostoru. Zato imajo orgle velik pomen kot dragocen zvočni dokument in simbol slovenske cerkvene glasbene dediščine. Da bi se javnost bolje seznanila ne le z Milavčevimi orglami, ampak z orglami nasploh, v stolnici vsak drugi torek v mesecu ob 15. uri pripravljajo popoldanske orgelske koncerte. Tako je v torek, 10. marca, ob 15. uri na orgle zaigral Miha Zavrl iz Lukovice.
Svojo glasbeno pot je začel na Glasbeni šoli Domžale, kjer je pri dr. Veroniki Šarec zaključil pet razredov orgel. Trenutno je dijak tretjega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer je vpisan na dve smeri – orgle in glasbeni stavek. Poučujeta ga prof. Nina Frank in prof. Vitja Avsec. V zadnjih letih se je udeležil številnih tekmovanj in dosegel vidne uspehe: med drugim prvi mesti na TEMSIG 2021 in 2024, drugo mesto na tekmovanju IMMCC v kategoriji orgelske improvizacije, prvo mesto na tekmovanju Glasbena čipka v Idriji, zlati priznanji na Glasbeni olimpijadi 2021 in 2022 ter tretje mesto na orgelskem tekmovanju Maria Hofer Orgelwettbewerb 2025 v Kitzbühelu. Redno se udeležuje tudi seminarjev pri mednarodno priznanih organistih, kot so Hannfried Lucke, Matthias Maierhofer, Dalibor Miklavčič, Pavao Mašić in Renata Bauer. Tokrat je zaigral dela skladateljev Johann Sebastian Bach – O Mensch, bewein dein Sünde gross (BWV 622), César Franck – Pièce héroïque, Ignacij Hladnik – Meditacija ter priredbo Mattheus-Final iz Bachovega Matejevega pasijona (BWV 244) skladatelja Charles‑Marie Widor.
Da je bilo igranje na visoki ravni, je ob koncu koncerta potrdil tudi pohvalni nagovor Gregor Klančič, profesorja glasbe in akademskega cerkvenega glasbenika, ki deluje kot predavatelj, zborovodja in organist. Sledi še kar nekaj orgelskih koncertov, zato si lahko ljubitelji orgelske glasbe zapišejo: vsak drugi torek v mesecu ob 15. uri poteka popoldanski orgelski koncert v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Vabljeni.
Avtor: DJD; Foto: DJD
Related