Polnočnica v cerkvi svetega Jožefa na Viru pri Domžalah
Na predvečer božiča, ki ga kristjani obeležujemo danes, v nedeljo, so po številnih cerkvah po Sloveniji potekale polnočnice. S polnočnicami smo verniki pričakali rojstvo Jezusa Kristusa, sina Božjega. Po tradiciji je na predvečer božiča Sveti večer, ko se ljudje zberemo doma, blagoslovimo dom in pojemo božično večerjo. Nato se odpravimo k polnočnicam, kjer pričakamo Jezusovo rojstvo, naslednji dan pa gremo še k jutranjim in dopoldanskim božičnim mašam.
Mnogi na sveti večer postavimo jaslice in okrasimo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča. Večina pa jaslice in božično drevesce postavijo že prej, na sveti večer pa samo še vstavijo v jaslice novo rojeno dete.
S polnočnico so rojstvo Jezusa pričakali tudi v Župniji Vir, kjer so tudi letos pred oltarjem cerkve svetega Jožefa postavljene čudovite jaslice.
Sveto mašo v cerkvi svetega Jožefa je daroval Anton Potokar, donedavni župnik v Krašnji ob somaševanju virskega župnika Aleksandra Ureka.
Da je bila polnočnica še bolj slavnostna, so s petjem poskrbeli pevke in pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora Župnije Vir z zborovodkinjo Meto Prelovšek ter organistom maestrom Boštjanom Černetom.
Po polnočnici so se farani zadržali še na ploščadi pred cerkvijo, kjer jih je pričakala topla pijača in sladke dobrote, med sabo pa so tudi pokramljali in se spominjali, kako so v svojih mladih letih praznovali božične večere, ko je bilo snega v izobilju, mraz pa je rezal do kosti. Danes pa imamo pomladni božični večer. Kako se vse spreminja.
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za Veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju in mizarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem.
Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali pastirji, ko jim je Angel oznanil, da se je rodil Odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva z Jezusom in Marijo je tudi osrednji motiv jaslic.
Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, obeležujemo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo 7. januarja.
Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Viktor Svetlin
