Počastitev slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan

V počastitev slovenskega kulturnega praznika so se ljubitelji kulture v nedeljo, 9. februarja 2025, zbrali v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. V programu so sodelovali: novinar, publicist in pisatelj dr. Bernard Nežmah ter glasbeniki Tomaž Plahutnik na citrah, Ana Plahutnik kot vokalistka in Manca Plahutnik kot violončelistka in vokalistka. Prireditev je povezovala Pia Brodnik.

Rdeča nit pogovora je bila nova knjiga dr. Bernarda Nežmaha z naslovom »Neznani Jurčič – magični žurnalist«. Knjiga ima podnaslov Časopisna, kulturna in družbena zgodovina desetletja med letoma 1871 in 1881 na straneh Slovenskega naroda, ki je izšla pri Slovenski matici. Vsi poznamo Josipa Jurčiča kot literata preko romanov, povesti in novel, nič pa kot urednika časopisa Slovenski narod. Kaj je tako posebnega na tem časopisu, da je pritegnil dr. Bernarda Nežmaha k raziskovanju le tega in kakšno vlogo im Josip Jurčič v njem, nam je gost pogovornega večera ob kulturnem prazniku dr. Bernard Nežmah povedal v svojem slogu raziskovalca. Družbena vloga časopisa pod Jurčičevim urednikovanjem je bila epohalna. Časnik ni bil le kot čtivo, ampak je bil osrednja institucija produkcije jezika, kulture, ideologije, ki je nadomeščala enciklopedije, šole, gimnazije, univerzo in knjižna dela. In prav časopisni članki so bili najmočnejše kulturno delo, ki je dosegla največ bralcev. A samo pozivanje na rodoljubje Josipu Jurčiču ni bilo dovolj, slovenska omika je morala postati bolj privlačna od nemške. Dr. Bernard Nežmah je polni dvorani obiskovalcev navedel veliko podrobnosti ob raziskavi Jurčičevega izdajanja časopisa Slovenski narod.  Posredoval je tudi veliko zapisanih člankov, Jurčičevo iznajdljivost ob zelo pogostih cenzurah, da je obšel oblastne cenzorje.

Josip Jurčič se je naučil strukture časopisnih žanrov in slogov pisanja ravno iz teh cenzur, izhajal pa je tudi iz svojega literarnega pisanja. Tako je v prvem poglavju knjige dr. Nežmaha naslov Dopisniki in lažne novice. Seveda je gost večera povedal nekaj zgodb na temo, kako je Josip Jurčič našel novice, saj v tistem času ni bilo telefonov, ampak samo teleprinterji, pa še tisti samo v večjih mestih, bili pa so izredno dragi, zato se je Jurčič znašel na svoj način, seveda novic ni mogel preverjati, zato se je znašel na edinstven način za novico, ki se je čez kakšen dan pokazala kot lažna. Nekatera poglavja obravnavajo kritiko germanizacije, povzdigujejo slovenizacijo in borbo za slovenski jezik v javnosti. Zato tudi toliko cenzur v tistem času. Časopis Slovenski narod je zato imel veliko člankov in zapisov o kulturi, umetnosti, o umetnikih, kar je Josip Jurčič svojim bralcem na pladenj venomer dajal narodno zavest. Takrat je časopis izhajal samo v tolikih izvodih, kot je bilo naročnikov. Josip Jurčič je bil sourednik tudi pri Zvonu, najstarejši slovenski reviji za literaturo, kulturo in družbo.

Gost počastitve slovenskega kulturnega praznika dr. Bernard Nežmah je sociolog, publicist in profesor žurnalizma, je znani televizijski in radijski komentator političnega in družbenega življenja. Po diplomi iz primerjalne književnosti, magisterija iz sociologije in doktorata iz socioloških znanosti, je bil urednik na Radiu Študent, glavni urednik revije Mladina, v kateri že več kot 30 let objavlja kritike in komentarje. Kot publicist sodeluje v številnih revijah in časopisih doma in po svetu. Je raziskovalec v Inštitutu Nove revije o študijah položaja humanistike v množičnih medijih, na Fakulteti za uporabne študije v Novi Gorici pa predava različne žurnalistične predmete od zgodovine časnikarstva pa do novih žanrov. Dr. Bernard Nežmah je izdal naslednje znanstvene monografije: leta 1997 in 2011 Kletvice in psovke, leta 2007 zbirko intervjujev z vrsto evropskih intelektualcev o fenomenu komunističnih režimov z naslovom Zrcalo komunizma. Sociološki prikaz prihoda Rusije iz jelcinizma v putinizem je opisal  v knjigi Jelcinova Rusija. Leta 2009 je izdal serijo intervjujev na temo človeškega odnosa do narave z naslovom Ekosofi. Leta 2012 je izdal Časopisna zgodovina novinarstva, leta 2014 jezikoslovni – esejistični Pogovori z Merkurjem, leta 2019 pa Fragmenti o novinarskem pisanju. Za izjemno publicistično delo je dvakrat prejel Jurčičevo nagrado, 2013 pa priznanje za izjemni znanstveni dosežek s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Ob koncu je celo Zdravljico na svojstven način interpretiral pesnik, gledališki igralec in veliki domoljub Tone Kuntner, s tem se je končal večer ob odličnih odgovorih gosta dr. Bernarda Nežmaha o svoji novi knjigi »Neznani Jurčič – magični žurnalist«. Že sedaj se lahko pove, da bo knjiga vredna branja, saj je v njej veliko zgod in zdrsov Josipa Jurčiča in njegove iznajdljivosti ob tem.

Več pa v video posnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Tagi