Plesno-romantični večer v dvorani Antona Martina Slomška v Šentvidu
Tokratna sobota, 3. oktobra, je bila nekaj posebnega. Hvalnice in jutranje druženje ob kavici so se preselili v Češnjice. Na Brdu se je ob 10. uri začel Družinski dan – dan, na katerem se je našlo nekaj za vsakogar, tako za najmlajše kot za malo in veliko starejše.
Začeli smo s plesom, nadaljevali pa z igrico o svetem Frančišku, ki so jo pripravili animatorji. Na veliko veselje vseh zbranih se je igrica nadaljevala pod taktirko brata Jožkota. Ja, treba je imeti kar veliko smisla za humor in tudi talenta, da izmed udeležencev v dvorani brez vsakršne vaje zbereš osebe, ki zaigrajo svetega Frančiška, njegovega očeta in mamo ter škofa. In nato še ples – nekaj čisto posebnega, kar je navdušilo vse zbrane v dvorani.
Po odmoru so sledile velike igre – tako športne kot spretnostne. Izdelovali smo rožne venčke ter se pomerili še v mnogih drugih družabnih igrah. Za starejše je bilo poskrbljeno tudi s katehezo, da se le ne pozabi vsega, kar smo pridobili v času misijona.
Zvečer pa je sledila pika na i te čudovite sobote. Pri sveti maši je bil najprej blagoslov parov, nato pa plesni večer, ki pa ni bil samo plesni – bil je tudi prav romantičen. Vzdušje? Kot bi rekli mladi: »Da dol padeš!«
Možje so svoje boljše polovice pričakali z nageljnom v rokah in jih popeljali na prvi ples. Vprašanje je bilo le, koliko časa bo minilo, preden se bo to zgodilo … A se je! In takšnega trenutka se ne pozabi kar tako.
Zaplesali so v prijetnem ambientu, ki so ga pripravili animatorji, ob zvokih skladb, ki so bile po ritmu ravno pravšnje za vse generacije udeležencev. A to še ni bilo vse. Tudi nazdravili so si in se za nekaj trenutkov vrnili v tista mladostna leta, ko ni bilo veselice, na kateri se ne bi zavrteli po plesišču.
In če misijon ne bi prinesel ničesar drugega – čeprav je na duhovni ravni zagotovo prinesel veliko – je ta plesno-romantični večer, skupaj z blagoslovom parov, mnogim podaril nekaj prav posebnega: lepe spomine na mladost, na skupne trenutke in na čase, ko je bilo za srečo dovolj že to, da si z ljubljeno osebo zaplesal.
Hvala misijonarjem za to čudovito idejo, ki jo bomo morda še kdaj ponovili. Zagotovo ne bi imeli nič proti!
Avtor in foto: DJD





































