Osmi festival čebelarske pesmi 2024

Že osem let nad festivalom čebelarskih pesmi, ki je bil letos posvečen zbirki pesmarice Glasbene čebelice, bdi Barbara Dimc. Pesmarice je v letošnjem februarju pod avtorstvom prof. Tomaža Habeta izdala Čebelarska zveza Slovenije in zajema 26 pesmi o čebelah in naravi – za ženske, moške in mešane pevske zbore.

Poleg nje festivalom čebelarskih pesmi zvesto služi še podpredsednik ČZS Marko Alauf ob vsestranski podpori predsednika ČZS Boštjana Noča. Na letošnji festival čebelarske pesmi se je prijavilo skupaj 14 zborov, ki štejejo preko 220 pevcev in pevk, kar je rekord vseh dosedanjih festivalov. Festival čebelarske pesmi je potekal v petek, 20. septembra 2024, od 18. ure dalje na sedežu Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer je bil osrednji gost prof. Tomaž Habe, ki je predstavil pesmarico Glasbene čebelice. V galeriji Sivka v spodnjih prostorih ČC je na ogled del razstave o njegovem delu.

Festival je bil tokrat obogaten tudi z medeno kulinariko, ki so jo pripravili v gostišču Pri čebelici, v avli doma pa je bilo možno pokušati več vrst medu. Pevce je uvodoma pozdravil Marko Alauf, ki ni mogel skriti zadovoljstva, da se je festival čebelarske pesmi tako uveljavil in obenem zaželel vsem udeležencem obilo užitka pri poslušanju.
Najprej je zapel ženski pevski zbor Stane Habe iz Domžal in tako kot je z medom, kajti “če z medom se sladkaš, se spoštuješ, rad imaš, zato uživaj ga vsak dan, pa boš zdrav, vesel, močan”, tako je tudi s petjem. In tako so dame, ki so na festivalu prvič pod taktirko Andreje Polanec, zapele O, ko bi mogla (avtor priredbe in besedila Tomaže Habe), Prebuja se pomlad (avtor glasbe in avtor besedila Tomaže Habe), Čebele na paši (avtorica glasbe Katarina Pustinek Rakar in avtor besedila Cvetko Golar, slednjo ob spremljavi na klavir prof. Tomaža Habeta). Kot drugi so zapeli možje, ki sestavljajo Komorni moški pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije, ki bo kmalu praznoval deseto obletnico prvega nastopa in so že vse od prvega dne ustanovitve stalnica na čebelarskih prireditvah in slavjih. Kljub temu, da se je zbor z leti številčno in glasovno okrepil, zbor vodi Jasna Ferme, tokrat jih je na diatonični harmoniki spremljal Kristjan Ferme. Zapeli so pesmi Roj (avtor glasbe Tomaž Habe in avtor besedila Marjan Papeža in Tomaž Habe), Letela je čebelica (avtor glasbe in avtor besedila Tone Špendov) in Ona diši po pomladi (avtor glasbe Ansambel Spev, avtorica priredbe Jasna Ferme in avtor besedila Ansambel Spev).

Sledil je nagovor prof. Tomaža Habeta, avtorja zbirke pesmarice Glasbene čebelice, o tem kako je nastajala pesmarica in da bo po vsej verjetnosti luč sveta ugledala še ena. Ob tem le ne morem mimo besed, ki jih je izrekel, in sicer, da se premalo povezujemo in premalo promoviramo. Takšno druženje je že priložnost tako za povezavo kot promocijo, sicer pa “po bučelah se vižej, saj vztrajnost obrodi sadove”. Ž
In ker življenje ni večno, lahko pa je srečno, tudi po zaslugi pesmi, so se nam pridružili pevci Mešanega vokalnega kvarteta Shalom, tokrat v verziji dueta, sicer pa novinci tega festivala, čeravno letos praznujejo že 28 let skupnega prepevanja. Zapela sta Letela je čebelica (avtor glasbe in besedila Tone Špendov in avtor priredbe Tomaž Habe), Hvala vam, čebelice (avtor glasbe Martin Juhart in avtor besedila Igor Pirkovič) in Lepe ste Karavanke (avtorja glasbe Slavko in Vilko Avsenik, avtor priredbe Vilko Avsenik in avtor besedila Ferry Souvan).

Tako kot v panju ni dveh kraljev, imajo tudi predice samo enega – ljudske pevke Predice, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Kamnik. Zbor vodi Angelca Jagodic, na harmoniki pa jih je spremljal Jože Jagodic, njihov kralj. Zapele so nam Umirajoča čebela, Ena ptička priletela in Pod rožnato planino. Prisluhnili smo še Ženskemu pevskemu zboru Večernica. Glasovom, ki so nežni, včasih bolj tihi, včasih bolj glasni … Kot čebelica, ki leta iz cveta na cvet, včasih bolj živo, drugič manj, odvisno od paše. Zbor prihaja s primorskega konca in deluje v okviru društva upokojencev Ajdovščina, njihov zborovodja pa je Miran Rustja. Zapele so nam Luštno je vigred (ljudska), Čebela (avtorja Anja Štefan in Tomaž Habe) in Nocoj se mi je sanjalo (ljudska). Čeprav star pregovor pravi, “kar so pri čebelah piki, so pri ljudeh jeziki”, spet drugi pravi, “kdor poje, slabo ne misli” in še kako je res. A vendar je petje tisto, ki nas združuje in povezuje, kjerkoli že smo, in današnji večer je tisti, ko bodo naše misli vsaj za kak trenutek odtavale in se bomo počutili srečne tudi po zaslugi Mešanega pevskega zbora Lipnica iz Kamne Gorice pod vodstvom zborovodje Andreja Zupana. Zapeli so nam Sveta trojica po Neapeljskem narodnem napevu, Sveta Lucija (avtor Andrej Perčič, avtor priredbe Fran Ferjančič za MEPZ Lipnica Andrej Zupan), Slišala sem ptičko pet (ljudska) in Čebela (avtorja glasbe Egi Gašperšič in Milka Hartman).

Slovenski pregovor pravi: “Če pristni je čebelji med, je prava to nebeška jed, otroci se po njem krepe in starši se po njem rede, vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi medu umetnega je dosti, kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča.” To so bile uvodne misli Barbare Dimc pred nastopom Mešanega pevskega zbor Ulka, ki je v goste prišel prvič, čeravno deluje že od leta 2015, kmalu po ustanovitvi občine Ankaran, v okviru Društva upokojencev Ankaran, od leta 2020 pa deluje kot samostojno kulturno društvo. Zbor vodi priznani slovenski glasbenik Miran Zadnik, ki ima za seboj nekaj desetletij bogatih izkušenj s številnimi zbori in tudi uspešno samostojno pevsko kariero, tako doma kot tudi v tujini. Tokrat so nam zapeli tudi s spremljavo klaviatur: Vse najlepše cvetke (avtor glasbe in priredbe Ubald Vrabec), Vse je tiho, tiho (avtor glasbe in priredbe ter besedila Franc Šegovec) in Pomlad na deželi (avtor glasbe Franci Šarabon, avtor priredbe Tomaž Habe in avtor besedila Jože Pavlič).

“Če skrbi me tarejo, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine” in tako je tudi pri  glasbi, posebno, če zapoje Moška pevska skupina Sosedje, ki prihaja iz Žirovnice, rojstnega kraja prvega učitelja čebelarstva Antona Janše. Zbor vodi Tone Špendov, ki je tudi pevec skupine, zapeli pa so nam Kjer spod gora privre Završnica (avtor glasbe Ivan Prešeren, avtor priredbe Tone Špendov in avtor besedila Marjan Stare), Soldaška (avtor glasbe Pavel Šivic in avtor besedila France Prešeren) in Rožice cvetijo (ljudska iz Cerovca, avtor priredbe Emil Adamič in avtor besedila Stanko Vraz) in so bili, tako kot na prejšnjem festivalu, deležni močnega aplavza.

Bo kar držala misel povezovalke programa “če dobre uspehe z desetimi panji dosežeš, ne misli, da se s stotimi prav tako dobro odrežeš”.
ŽePZ SOČA je nastal z združitvijo dveh manjših zborov in od leta 2022 deluje v okviru kulturnega društva Slavec iz Solkana. Zborovodja Miran Rustja je najbolj zaslužen za nastanek, prepoznavnost in delovanje zbora in tako so nam tokrat zapeli: Čebelnjak (avtor glasbe in besedila Milan Rustja), Spomlad prav luštno je (ljudska) in Zeleni gozd je lovčev raj (avtor glasbe Fran Gerbič). MePZ izpod Svete gore so sicer v začetku sestavljali pevci in pevke z obeh strani pod Sveto goro, zdaj pa se že širijo po zagorski dolini in še dlje. Ves čas, torej že enajst let, jih vodi Peter Razpotnik, ki je tokrat v roke za spremljavo vzel še diatonično harmoniko. Zapeli so nam: Planinska (avtor glasbe Anton Foerster in avtor besedila Ivan Resman), Bučelar (avtor glasbe in besedila Fran Gerbič) in Ne damo se (avtor glasbe in besedila Jože Škrinjar). Dramsko pevska skupina Zarja že 19 let prepeva slovenske ljudske, ponarodele, domoljubne, sakralne pesmi. Izbor pesmi je obširen, da lahko zadostijo prošnjam za nastope, ki jih naštejejo preko 40 na leto. Delujejo pod okriljem Društva upokojencev Ajdovščina. Pevsko skupino vodi zborovodkinja Zora Gregorc, na klavirju jih je spremljala Lucija Strmšek. Zapeli so pesmi: Tri čebelice (avtor glasbe Bojan Glavina, avtor besedila Anja Štefan), Čebelica in cvet (avtorica glasbe Meta Praček in avtorica besedila Nevenka Vidmar) in Marko skače (ljudska). Pri slednji so navdušili tudi z igranjem na gudalo, lončeni bas ali drgalni boben ter nas tako popeljali v otroška leta.

Moški pevski zbor Triglav Duplje je eden izmed najstarejših stalno delujočih zborov v Sloveniji, saj deluje že več kot 90 let. V letu 2022 je zbor po krizi koronavirusa priredil jubilejni koncert ob 90. letnici delovanja, za kar je prijel Zlato jubilejno priznanje iz strani JSKD. Pod vodstvom zborovodje Dejana Herakovića so nam zapeli: Letela je čebelica (avtor glasbe Tomaž Habe in avtor besedila Tone Špendov), Kam (avtor glasbe Josip Kocjančič in avtor besedila France Prešeren) in Čebelar (avtor glasbe Tomaž Habe in avtor besedila Lojze Slak). S pesmimi nas je razveselil še en čebelarski zbor, mlada pevska zasedba je začela peti leta 2021 na takratno pobudo predsednice OČD Koper, Klavdije Babič. Zbor vodi Vesna Fabjan Bremec in tako so nam tokrat zabrenčali pesmi: Tri čebele (avtor Bojan Glavina in avtorica besedila Anja Štefan), Čebelar (avtor glasbe Lojze Slak, avtor priredbe Tomaž Habe, avtor besedila Slavko Podboj) ter Dajte, dajte (avtor priredbe Aldo Kumar).

Kot zadnji zbor je tokrat zapel MO pevski zbor Šmarje – Sap, ki prepeva slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. Pevci ponosno ohranjajo bogato tradicijo zbora in petja v Šmarju – Sapu. Pod vodstvom zborovodje Polone Kopač Trontelj so nam zapeli: Pred Ulnjakom (avtor priredbe Matic Romih) in Lisica in petelin (narodna). Sledila je podelitev zahval za sodelovanje, ki sta jih podelila predsednik Boštjan Noč in podpredsednik Marko Alauf, ki se je Barbari Dimc zahvalil za organizacijo festivala in za vodenje prireditve. Na koncu festivala je sledila kar himna festivala, ki so jo zapeli vsi skupaj na ves glas – in katera je bolj primerna kot Slakov Čebelar? Pesem je zadonela tudi v prostorih Gostišča Čebelica, kjer so se pevci in pevke okrepčali z dobrotami kuhinje.

Preden so se razšli, pa je bila želja organizatorjev, da se ponovno srečamo prihodnje leto, na že devetem festivalu čebelarske pesmi ČZS na Brdu pri Lukovici. In še zadnja misel, ki jo je izrekla Barbara, povezana seveda z medom: “V medu dobimo prav vse, kar za zdravje potrebno nam je, med je res najboljši lek, zato vsem dober tek.”

Avtor: DJD, Foto: DJD